Tvegano, nevarno, nemogoče? Prvo in drugo prav gotovo, vendar pa tudi popolnoma izvedljivo. Lahkemu lovcu de havilland vampire F.1, za Glosterjevim meteorjem drugemu britanskemu reaktivnemu lovcu, so dodali pristajalno kljuko in ga preimenovali v sea vampire F.21. Gumijasto palubo so julija 1947 za preizkuse postavili v Farnboroughu, sestavljena pa je bila iz treh plasti napihnjenih gasilskih cevi, ki jih je prekrivalo pet slojev vulkanizirane gume. Začetki so bili prav nedolžni; s počasnim letom tik nad ploščadjo so preučevali vodljivost letala pri majhnih hitrostih. Sledilo je dvigovanje z dvigalom ter spuščanje letala z različnih višin na palubo in preverjanje njene sposobnosti za dušenje udarca. V pilotski kabini je skupaj z letalom odskakoval Eric Brown, mornariški letalec z dvema zračnima zmagama in pol med 2. svetovno vojno ter preizkusni pilot z bogatimi izkušnjami, ki je po vojni med drugim letel tudi s skoraj vsemi tipi zaplenjenih nemških letal. Prvič je poskusil pristati 29. decembra 1947. Z letalom vampire TG 286 je še enkrat nizko preletel gumijasto ploščad, potem pa izvlekel pristajalno kljuko in se ji začel previdno bližati. Ker je hitrost padala prehitro, je letalo »potonilo« proti zemlji, zato je Brown dodal plin. Žal je motor reagiral prepočasi (kar je bila nasploh značilnost zgodnjih reaktivnih letal) in kljuka je namesto zaviralne žice oplazila rob ploščadi. Za njo je ob gumo udaril še rep letala, pri čemer se je zataknilo višinsko krmilo, nato še nos, končno pa je vampire odskočil nazaj v zrak. Pilot je dodal plin in hotel poskusiti še enkrat, vendar višinsko krmilo ni reagiralo, letalo pa je treščilo na travo za gumijasto ploščadjo. Lesena lupina pilotske kabine se je takoj razklala, vendar je Eric Brown nepoškodovan zlezel iz ruševin.