morali vrniti ponj na rep kolone. To je pomenilo desetkilometrsko pot, kar vzame veliko časa, v tem času pa bo četa Bravo brez tankov, osti napada. Ko so marinci iz čete Bravo videli, da tanki hitijo v nasprotno smer, kot bi morali, je mnoge stisnilo v želodcu. Imeti tanke ob sebi je vendarle nekaj povsem drugega, kot če se boriš »gol«. Toda vojaška logika ne pozna izgovorov, zato se je morala četa Bravo brez oklevanja pognati proti mestu. Komaj kilometer po startu je pri železniškem mostu naletela na vkopane iraške tanke T-55. Marinci so jih začeli obstreljevati s protioklepnimi vodljivimi izstrelki in ti so velike jeklene pošasti sovjetskega porekla kot za šalo spreminjali v zoglenele gmote, z 12-mm mitraljezom pa so razbili iraška mitralješka gnezda. S hitro in odločno akcijo je marincem uspelo onesposobiti pet iraških tankov in si izboriti napredovanje proti mostu čez Evfrat. Črn dim iz onesposobljenih tankov se je vil visoko v zrak, zato je poveljnik bataljona, ki je dogajanje opazoval od daleč, sklenil, da četa Bravo nujno potrebuje spremstvo tankov. Zahteval je, naj tanki, ki so odhiteli na točenje goriva, pohitijo, kolikor morejo, in čim prej pridejo na pomoč četi Bravo. Toda vse ni šlo tako gladko, kot si je Gabrowski želel. Goriva je bilo premalo za vse tanke, poleg tega so bile vse črpalke v okvari. To je pomenilo, da morajo gorivo iz cistern natakati v tanke ročno, kar je potekalo zelo počasi. Sprva so nameravali oskrbeti z gorivom vse tanke in jih nato skupaj poslati v boj, ker pa je natakanje zahtevalo toliko časa, so prvi trije tanki odhiteli na pomoč četi Bravo takoj, ko so jim natočili gorivo. Daljša odsotnost tankov je skrbela vse, zato je poveljnik bataljona Gabrowski zahteval, naj se proti mestu nemudoma podata tudi četa Alpha, ki je takrat »čistila« hiše iraških nasprotnikov, in četa Charlie, ki je bila nekje pri repu kolone. Torej, četi Bravo so hiteli na pomoč trije ameriški tanki abrams pod vodstvom Randyja Howarda. Ko so prispeli do železniškega mostu, so naleteli na nič kaj prijazen sprejem, saj so okrog in okrog ležali zogleneli ostanki iraških tankov. Spoznali so, da spopad še zdaleč ne bo tako lahek, kot so napovedovali obveščevalci. Še preden je četa Bravo prečkala most čez Evfrat, so jo dohiteli tanki in se postavili na njeno čelo. Marinci so si oddahnili. Imeti ob sebi veliko jekleno pošast z neverjetno ognjeno močjo je nekaj povsem drugega, kot če si prepuščen samemu sebi, čeprav so med tankisti