Leta 1787 je dr. Chishom obiskal majhen otok Berbice v Karibih, kjer je prebil veliko časa z guvernerjem Van Battenburghom in ostalimi pomorskimi odličniki, ki so mu zaupali celo vrsto zgodbic o srečanjih z morskimi deklicami. Ta bitja so staroselski Indijanci že dolgo poznali pod imenom »mene mamma«, kar pomeni matere voda. Chrisom je vse zgodbe zbral in izdal knjigo, v kateri piše: »Zgornji del teh bitij je oblikovan kot pri človeku. Glava je ponavadi manjša, včasih gola, včasih pokrita z ogromnimi količinami dolgih črnih las. Ramena se široka, prsi velike in lepo razvite. Spodnji del je enak zadnjemu delu ribe, le da je ogromen. Rep je razcepljen, nekako podobno kot pri delfinu. Barva kože je črna ali temno rjava. Običajno so jih videli v sedečem položaju v vodi, ki je tako zakrivala spodnji, ribji del telesa in so jih pogosto imeli za gole kopalce ali kopalke. Šele ko so se ta bitja vznemirila, se premaknila ali odplavala, se je pokazala njihova »nepravilnost«, namreč spodnji del telesa, ki je bil enak ribjemu. Šele ko so se potopila, so pokazala svoj rep, ki je ponavadi tako močan, da z njim burkajo vodo daleč naokoli. Najpogosteje so jih zalotili, ko so si česala dolge lase ali se božala z rokami po obrazu in prsih.«