Osnovna obarvanost zgornje strani je rjava, spodaj belkasta z rjavimi vzorci. Vendar obarvanost lahko precej variira. Lahko je povsem temnorjava ali pa rjavobelo lisasta, tudi po zgornji strani ima lahko večjo belo liso na perutih in hrbtu. Praviloma so kanje na severu svetlejše kot tiste pri nas. V zraku so vidne široke peruti, ki so na koncu razcepljene v posamezna letalna peresa. Imenujemo jih »prsti« in ti so posebno pomembni pri jadranju. Rep je širok in kratek, tudi glava deluje brezvrato, celotna kanja v zraku pa deluje precej kompaktno. Oglaša se z visokimi zavijajočimi glasovi, ki še najbolj spominjajo na mačje mijavkanje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Osnovna osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
obarvanost obarvanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zgornje zgornji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rjava rjav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
spodaj spodaj splošni prislov; nedoločena stopnja
belkasta belkast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
rjavimi rjav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
vzorci vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Vendar vendar priredni veznik
obarvanost obarvanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
variira variirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
temnorjava temnorjav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
rjavobelo rjavobelo splošni prislov; nedoločena stopnja
lisasta lisast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
po po predlog; mestnik
zgornji zgornji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
večjo velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
belo bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
liso lisa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; mestnik
perutih perut samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
hrbtu hrbet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kanje kanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
severu sever samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
svetlejše svetel splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
tiste tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
V v predlog; mestnik
zraku zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vidne viden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
široke širok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
peruti perut samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
razcepljene razcepljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
posamezna posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
letalna letalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
peresa pero samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Imenujemo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
jih on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
prsti prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembni pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
jadranju jadranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Rep rep samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
širok širok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
kratek kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tudi tudi členek
glava glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
brezvrato brezvrato splošni prislov; nedoločena stopnja
celotna celoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kanja kanja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
zraku zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
kompaktno kompaktno splošni prislov; nedoločena stopnja
Oglaša oglašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
visokimi visok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
zavijajočimi zavijajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
glasovi glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
še še členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
mačje mačji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mijavkanje mijavkanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Vzajemna
avtor: neznani novinar