Otok Puket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. Je največji otok Tajske in tudi glavno izhodišče za ostale otoke. Množični turizem je sprožil pospešeno gradnjo novih in novih hotelov, ti pa so zasenčili podobo neokrnjene narave. Naraščajoča prostitucija, kriminal in vse več plastičnih vrečk in konzerv piva na nekdaj deviško čistih plažah marsikaterega obiskovalca že po nekaj urah usmerijo nazaj na avtobusno postajo ali letališče. Še raje pa proti jugu, na majhne in neobljudene otočke s simpatičnimi imeni, kot so Rok, Muk, Ngai in Lipe. Med večjimi otoki so organizirani redni prevozi z ladjicami, ki vozijo tudi nekajkrat dnevno. Do manjših otočkov vas zapeljejo, po dogovoru in krajšem barantanju, kar domačini s svojimi "longtail" čolni. Ta dolgorepa plovila srečamo povsod na Tajskem; na morju, jezerih in rekah. Ime so dobila po dolgi osi z vijakom, ki kot nekakšen rep štrli iz motorja, pritrjenega na zadnjem delu čolna. Upravljanje takšnega čolna niti ni tako preprosto. Na vožnji med dvema otočkoma sem nekoč prepričal čolnarja, da mi je za nekaj minut zaupal krmilo. Čoln se sicer ni prevrnil, je pa tajski mladenič umiral od smeha, ko sem s cikcakastim motoviljenjem besno poskušal usmerjati plovilo. In še eno zoprno lastnost imajo ta plovila. Ker je motor na prostem, se jih sliši kilometre daleč in tako edini, poleg vreščečih ptic, motijo blažen otoški mir.