Stari kitajski umetniki in filozofi so šli v gore in se zoperstavili njihovi energiji, da bi dosegli stanje meditacije in zbranosti ter tako prišli do ideje za delo. Študentom vedno povem o Cinino Cininiju, avtorju traktata o renesančnem slikarstvu, o tem, kako nekega umetnika pripraviti na poslikavo kupole dvorca ali cerkve. Umetnik mora iti skozi posebne priprave. Tri mesece pred začetkom dela mora nehati jesti meso. Dva meseca prej mora nehati piti alkohol. En mesec prej ne sme imeti spolnih odnosov. Tri tedne pred začetkom dela si mora dati desno roko v mavec. Ko začne delati, mora razbiti mavec, vzeti čopič in lahko naredi dovršen krog s prosto roko. To so nekako podobni načini priprav vzhoda in zahoda. Med bivanjem pri Aboridžinih in Tibetancih ter potovanji po vsem svetu sem se naučila različnih metod. Iz njih sem naredila svojo lastno metodo, ki sloni na moji lastni izkušnji. In nobene metode ne bi sprejela, če je ne bi sama preizkusila in videla njenih rezultatov. Ideja metode "čiščenja hiše" je, da študenta postavim v neki položaj, povsem različen od njegovega siceršnjega življenja, da bi se skozi to izkušnjo naučil česa o samem sebi. Da bi se spoznal in prišel v stik s samim sabo. Brancusi je tudi rekel, da "ni pomembno, katero vrsto dela delaš, ampak je pomembno, iz katerega stanja zavesti to delaš". Učenje je ravno to - priti do čistega stanja zavesti, ker le iz tega stanja zavesti se pride do čiste umetnosti.