Na pomolu hriba Golec nad vasjo Branik severozahodno od Štanjela že dolga leta obnavljajo grad Rihemberk (Riffenberch, Grayfenberg), enega najlepših gradov na Primorskem. Po podatkih v zgodovinskih dokumentih naj bi bil grad sezidan okoli leta 1230, upravljali pa so ga vitezi Rihemberški, fevdniki goriških grofov. Gotovo pa je prvotno grajsko poslopje stalo že konec 12. stoletja, saj se rihemberški vitezi pojavijo v zgodovini že leta 1188 (Oton de Rifenberch). Leta 1274 je v oglejskih arhivih omenjen Colhero de Reyfemberch, leta 1307 Ulrik Rihemberški, leta 1313 bratje Conradus, Dietalmus in Worlici de Rifinbergo, leta 1335 dominus Conradus de Rayfinberch, leto pozneje domini Dyetalmi de Reifenberch. V Braniško dolino so prišli že kakšno desetletje prej z rodnega gradu Greifenberg na Bavarskem. Bili so pomembna in bojevita rodbina. Tako je Ulrik Rihemberški leta 1299 zasedel stari tolminski grad na Kozlovem robu, njegov sin Ulrik je sredi 14. stoletja gospodoval na gradu Dornberk, vnuk, prav tako Ulrik Rihemberški, pa je leta 1371 postal istrski mejni grof. Ko je rodbina Rihemberških izumrla, so goriški grofje oddajali grad v fevd različnim plemičem. Leta 1462 je kot gradnik omenjen svetokriški fevdnik Febo della Torre (Thurn), leta 1508 so ga za kratek čas zasedli Benečani med pohodom po Braniški dolini, kmalu zatem pa ga je dobil v fevd Janez pl. Neuhaus. Konec 16. stoletja je bil Rihemberk last avstrijskega nadvojvode Ferdinanda, ki ga je z gospoščino vred leta 1629 najprej zastavil, nato pa sedemnajst let pozneje prodal baronu Gašperju Lanthieriju. Rihemberk je bil last Lanthierijev in njihovih sorodnikov grofov Lanthieri-Lewetzov do konca druge svetovne vojne. V gradu je bila bogata oprema in arhiv, katerega so med prvo svetovno vojno pokurili v grajskih kaminih avstrijski vojaki, ko je bil grad spremenjen v zasilno bolnišnico. Pogorel je februarja 1944, ko so partizani napadli domobransko posadko, ki se je vgnezdila v njem. Kmalu po vojni so Rihemberk pričeli obnavljati in postopoma dobiva nekdanjo podobo. Romanski grad je nastal na južni strani grajskega griča, šlo je za obodni grad s palacijem in velikim obzidanim dvoriščem. V gotski dobi so pozidali še en palacij in mogočni okrogli bergfried, ki je dominantna sestavina rihemberškega gradu, v poznogotski in zgodnjerenesančni dobi pa so pozidali vse ostale stavbe. Grajska kapela je bila sezidana leta 1533, v njej pa je marmorni oltar s sliko Giovannija Donata iz 17. stoletja. Stolp je visok okoli 27 metrov, v premeru meri dvanajst metrov, zidovi pa so debeli tri metre. Okoli leta 1500 so grad obdali s trojnim renesančnim obzidjem z okroglimi obrambnimi stolpi (rondelami) in tako je nastala najbogatejša trdnjavska arhitektura v tem delu Slovenije.