»Ko ljudje govorijo, kaj jim je všeč in kaj ne, jim ne verjemite niti besede. Ne poznajo lastne pameti. Če jih vprašaš, kakšna so tla v sobi ali površina stopnic, ki so jih ravno prehodili, ti bodo priznali, da jih še opazili niso. Na ravni zavestnega dojemanja jih morda res niso opazili … Toda devet desetin fizičnih fenomenov, ki opredeljujejo naše bivanje, doživljamo izven tega neposrednega, zavestnega zaznavanja,« je v nekem intervjuju v začetku petdesetih let rekel francoski slikar Jean Dubuffet in s tem jasno razkril nakane lastnega slikarstva. Že renesančna umetnika Leonardo da Vinci in Piero di Cosimo sta opozarjala na slikovitost vsakovrstnih madežev v razpadajočih zidovih,

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
govorijo govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
verjemite verjeti glavni glagol; dvovidski, velelnik, 2. oseba, množina
niti niti členek
besede beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ne ne členek
poznajo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
lastne lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
pameti pamet samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
vprašaš vprašati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
površina površina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
stopnic stopnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ravno ravno členek
prehodili prehoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
priznali priznati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
še še členek
opazili opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
Na na predlog; mestnik
ravni raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zavestnega zavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
dojemanja dojemanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
morda morda členek
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
opazili opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Toda toda priredni veznik
devet devet glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
desetin desetina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
fizičnih fizičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
fenomenov fenomen samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
opredeljujejo opredeljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
bivanje bivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
doživljamo doživljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
izven izven predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
neposrednega neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zavestnega zavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zaznavanja zaznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
nekem nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
intervjuju intervju samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
petdesetih petdeseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, rodilnik
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
francoski francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
slikar slikar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Jean Jean samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Dubuffet Dubuffet samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
jasno jasno splošni prislov; nedoločena stopnja
razkril razkriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
nakane nakana samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
lastnega lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
slikarstva slikarstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Že že členek
renesančna renesančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
umetnika umetnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Leonardo Leonardo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
Vinci Vinci samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Piero Piero samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
di di neuvrščeno
Cosimo Cosimo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
opozarjala opozarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
na na predlog; tožilnik
slikovitost slikovitost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vsakovrstnih vsakovrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
madežev madež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
razpadajočih razpadajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
zidovih zid samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Bilo je nekoč v XX. stoletju : iz oči v oči z modernim slikarstvom
avtor: Janez Zalaznik