Hiše in uličice na vzpetini so namreč po grebenih posejane v obliki Andrejevega križa. Na sečišču obeh krakov je cerkev svetega Andreja, zgrajena v poznem beneško-furlanskem renesančnem slogu iz leta 1630, na severni in južni strani pa se kraki končujejo z dvema pomembnima arhitekturnima elementoma – cerkvico Marije Snežne na Obeluncu, gričku nad vasjo, in pokopališčem Pod Strmcem. Najbrž imajo prav oboji pa tudi tisti, ki trdijo, da je kmetijsko-vinogradniška vasica v zvezi z vinom v cerkvenem arhivu prvič omenjena že pred letom 1000. V čedadski srednjeveški listini zapisana pogodba med oglejskim patriarhom in plemičem Bartolomejem, da prevzema v fevd štiri kmetije in desetino iz vinogradov v Villa Gozah na območju Vipave, je namreč iz leta 1300. Zanimivo je, da se je ime Villa Gozah ohranilo vse do prve svetovne vojne, najbrž zato, ker so se posestva mogotcev v fevdalizmu na Vipavskem imenovala ville.