Letošnjo pomlad je glasba Jakoba Gallusa Petelina, znamenitega renesančnega skladatelja slovenskega porekla, močno zaznamovala koncertno življenje v švedskem glavnem mestu Stockholmu. Najprej so aprila v cerkvi Sv. Jakoba, kjer prirejajo številne vrhunske koncerte s cerkveno glasbo, izvedli Gallusov obsežni Pasijon, v začetku maja pa so na pobudo dirigenta Komornega zbora Nicolai Christiana Ljunggrena poleg njegovega zbora družno nastopili še Vokalni ansambel Sofia, Komorni zbor St. Johannes in Komorni zbor stockholmske glasbene gimnazije in predstavili zajeten izbor Gallusovih skladb. Skupaj je tako nastopilo kar 110 pevcev, ki so v svoj spored vključili dvanajst mojstrovih motetov, med katerimi prevladujejo tisti, napisani za večje število glasov (celo do 24), s čimer so le še poudarili monumentalne razsežnosti Gallusovega sakralnega ustvarjanja. Gallus je svojo kariero pričel kot pevec dunajske dvorne kapele, kasneje pa ga je pot zanesla po vodilnih glasbenih centrih Avstrije, Češke, Moravske in Šlezije. Največji ustvarjalni razcvet je doživel kot kantor v cerkvi Sv. Janeza na Bregu v Pragi. Iz tega časa so tudi štiri knjige njegovih motetov, zbranih v zbirki Opus musicum, v kateri lahko najdemo uglasbitve motetnih besedil za vse liturgične praznike cerkvenega leta. Po beneškem zgledu »deljenih zborov« je prevzel tehniko večzborja, ki pa jo je povezal z dosežki nizozemske šole. Izbor motetov nam bo lahko razkril prav to umetelno plat Gallusovega ustvarjanja. Posamezni zbori se bodo v naslednjih dneh predstavili z nekoliko razširjenim programom, ki bo poleg Gallusa obsegal predvsem dela švedskih skladateljev, še na dveh ločenih koncertih: v nedeljo, 1. 6., ob 20.00 bosta tako v župnijski cerkvi sv. Antona Padovanskega v Ljubljani nastopila Komorni zbor Sofia in Komorni zbor St. Johannes, istega dne ob 21.00 uri pa bo v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju zapel tudi Komorni zbor Nicolai. G. P.