Srce starega mestnega jedra je Glavni trg. Tik za mestno hišo, ki prevladuje na glavnem trgu, se nahaja za mnoge najlepša stavba v mestu − Deželni dvorec. Posebno arkadno notranje dvorišče velja za mojstrovino italijanske renesanse. Le nekaj korakov ob deželnem dvorcu navzdol po prometni Herrengasse nas loči od Deželne orožarne. Zgrajena je bila v 17. stoletju in do danes se je v njej ohranila skoraj celotna zbirka orožja, kar pomeni, da je z več kot 30.000 eksponati največja zbirka orožja na svetu. Med sprehodom po ulici Sporgasse naj nas ne premamijo le izložbe butikov, ampak se ozrimo proti renesančnim portalom, gotskim oknom in baročnim fasadam, ki dokazujejo, da je bilo graško staro mestno jedro upravičeno uvrščeno med svetovno kulturno dediščino. Še eno presenečenje nas čaka na koncu ulice Hofgasse. Na trgu Freiheitsplatz se nahajata gledališče in grad. Skozi prvo dvorišče pridemo do dvojnih vretenastih stopnic, mojstrovine poznogotske kamnoseške umetnosti. V bližini nas na čase habsburške prisotnosti spominja katedrala, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Južna fasada cerkve je še posebej zanimiva zaradi freske, ki prikazuje tri nadloge, ki so Štajersko prizadele v strašnem letu 1480. Ob katedrali stoji mavzolej, ki zaključuje harmonijo katedrale, gradu in semenišča, zgradb, ki jih skupaj imenujejo kar ‘mestna krona’. Gradec pa ni le sprehod skozi pretekla obdobja, ampak je v letu 2003, ko je bil imenovan za evropsko kulturno prestolnico, poleg 2,5 milijona turistov privabil tudi mnoge arhitekte, ki so posebej zahodnemu delu Mure in reki sami vrnili pridih vznemirljivosti. Najbolj nenavadna stavba v mestu je graška Hiša umetnosti, ki so jo prebivalci zaradi nenavadne zaobljene oblike poimenovali kar ‘prijazni Nezemljan’ in za katero se zdi, da bo vsak čas začela utripati. V neposredni bližini pa se nad gladino reke Mure prepustimo toplemu soncu in kakšni pijači na otoku na Muri, prav tako zgrajenem leta 2003. Poleg kavarne se v njegovi notranjosti nahaja tudi velik amfiteater.