Srednjeveški grad Štanjel (San Angelo), kraj je prvič omenjen leta 1402, je bil delno vpet v obzidje iz 15. stoletja, stal pa je na terasi pod grajskim gričem. Med njegovimi prvimi lastniki, fevdniki goriških grofov, so omenjeni plemiči Edlacherji in grofje Thurn. Ostanki prvotnega gotskega gradu (stolp kvadratastega tlorisa) so vključeni v zahodno stran sedanjega renesančnega poslopja. Od leta 1508 do 1810 so na Štanjelu gospodovali baroni Cobenzli, ki so si ob starem gradu zgradili renesančen dvorec. Preobrazba starega gradu se je pričela sredi 16. stoletja (v gradu je ohranjena napisna plošča z letnico 1583), končala pa 1661. leta. Tako je grajski kompleks v baročni dobi dobil videz dvokrilne rezidence trikotne tlorisne zasnove, ki je oklepala dvorišče v dveh nivojih z imenitnim peteroramnim stopniščem in lepim vodnjakom. Stavbo je leta 1696 sklenil zaporni zid z lepim renesančnim portalom, na katerem je grb Cobenzlov s to letnico. Sredi sprednjega grajskega trakta, v katerem so bile gosposke sobane in dvorane, je bila postavljena renesančna rondela. Ko je plemiška rodbina Cobenzl izumrla, so grad podedovali grofje Coronini iz Kromberka (leta 1810), za njimi pa so bili graščaki pl. Zahony, grof Ritter, vitez Jožef Fabiani, grof Melzi, baron Sessel, dr. Ferrari iz Trsta in nazadnje pl. Marzentini. Med letoma 1920 in 1935 je štanjelski grad preurejal v večnamenski objekt znameniti slovenski arhitekt Fabiani, ki je zasnoval tudi grajski park. Naselje in grad Štanjel sta veliko pretrpela v svoji večstoletni zgodovini: leta 1470 in 1481 so tod divjali Turki (požgali so cerkev sv. Gregorja), leta 1508 so ga za krajši čas zasedli Benečani, leta 1848 so grad zavzeli uporni tlačani, novembra 1944 pa se je v Štanjelu spopadla Kosovelova brigada z Nemci in je bil grad porušen. Sedaj grad že dolga leta vztrajno obnavljajo, v njem so uredili galerijo Lojzeta Spacala.