Dvorec Frajštajn (Freistein) na robu vasi Sele pri Spodnji Polskavi, severovzhodno od Slovenske Bistrice, je nastal iz prvotnega Rosenbergovega dvora. Leta 1559 je Janez Regall iz Rač kupil dvor in kmetije pri Selah in okoli leta 1570 namesto požganega Rosenbergerhofa zgradil dvorec Frajštajn (Freyenstain), katerega je leta 1603 kupil Jurij Stubenberg, kmalu nato (leta 1607) pa baron Erazem Dietrichsteinski iz Zgornje Polskave. Leta 1635 so Frajštajn oplenili in požgali uporni kmetje, od leta 1679, ko jim ga je prodal grof Žiga Hellfried Dietrichstein, do 1782 so dvorec in gospoščino imele studeniške dominikanke, od leta 1782 pa verski sklad. Frajštajn so upravljali upravniki. Leta 1828 je Frajštajn kupil grof Klemens Brandis, 1904 pa grof Sigmund Batthyany. Med obema vojnama je dvorec posedoval Miroslav Ausch, po njej ga je imel ptujski kmetijski kombinat, zdaj pa so v njem stanovanja. Sedanja stavba je dvoinpolnadstropno poslopje s prizidkom na začelni strani. Sprednje pročelje poudarjajo mogočen kamnit renesančni portal in trifori v obeh nadstropjih nad njim ter konzolni venčni zidec. V 17. stoletju je bil dvorec utrjen z obzidjem in obrambnimi stolpi. V kraju je morda že v 13. stoletju stal dvor, saj je leta 1275 omenjen vitez Chunradus de Vrainstain. Leta 1376 sta se Ivan Vaisst in njegova mati Adalajda odpovedala fevdnim pravicam do dvora in posesti v korist grofa Hermana Celjskega, leta 1493 pa je Hans Kloech z Gromperka ustanovil dvor v Spodnji Polskavi. Pred letom 1511 je dvor priženil Žiga Rosenberg (Rosenbergerhof), septembra 1532 so ga požgali Turki. V Kalšah pri Kočnem nad Zg. Polskavo je leta 1622 omenjena frajštajnska pristava.