Grad Dob (sprva Aich, nato pa Wazenberg) na levem bregu reke Mirne pri Slovenski vasi blizu Mirne na Dolenjskem so sprva upravljali vitezi Aychi (leta 1302 sta omenjena viteza Veriand in Ulrik, leta 1320 Volker), po letu 1420, ko je rodbina izumrla, pa vitezi Pyrschi, sorodniki gospodov s Snežnika (leta 1421 je omenjen vitez Ruediger Pyrsch). Prvotni stolpasti dvor so predelali že gospodje Pyrschi, zatem pa so ga imeli Auerspergi. Volf Engelbert Auersperg ga je v drugi polovici 16. stoletja podaril Dionizu Schraencklerju za zvesto službo. Leta 1621 je Dionizova vnukinja Rozina pl. Weichselberg (Višnjegorska) prodala Dob Petru in Gregorju Waznu pl. Wazenbergoma, ki sta poslopje prezidala v tri nadstropja visoko stavbo s štirioglatimi vogalnimi stolpi. Grof Karel Henrik Wazenberg je leta 1723 prodal grad grofu Francu Bernardu Lambergu, leta 1740 pa ga je kupil grof Jošt Vajkard Barbo-Wachsenstein, ki je gospoščino združil z gospostvom Rakovnik pri Mirni. V lasti te rodbine je bil grad do konca druge svetovne vojne. Med vojno je bil grad požgan in danes o njem ni več sledu. Kot kaže, so v baročni dobi stavbo znižali za eno nadstropje in vogalne stolpe izravnali z višino gradu, ki ga je krasil lep renesančni portal z biforama v nadstropjih nad njim. Osi ostalih treh fasad so bile prav tako poudarjene z biforami, ohranjenih je bilo tudi veliko starih oken s kamnitimi obrobami.