Škofja Loka - Od dopoldanskih ur pa vse do desete ure zvečer, ko je mesto razsvetlil veličastni ognjemet, je Škofja Loka živela po srednjeveško. Začetek Venerine poti je oznanil mestni klicar, nato so se skozi mesto v sprevodu sprehodili meščani v srednjeveških oblačilih. Na čelu sta bila mestni glavar in njegova gospa. Župana Igorja Drakslerja so za to priložnost na novo oblekli, model za njegovo novo oblačilo pa smo si lahko ogledali na freski, ki krasi Homanovo hišo. Veljakom je sledila mestna gospoda, za njimi pa manj ugledni meščani, rokodelci, kmetje, berač … Na stojnicah srednjeveške Loke je bilo videti marsikaj: kaligrafijo, izdelovanje sit, rezbarstvo, brušenje dragih kamnov, ljudska glasbila, kovnico kovancev, srednjeveško bukvarno, medičarstvo, lončarstvo, svečarstvo … pa tudi živilsko tržnico s ponudbo izdelkov kmečkih gospodarstev in gospodinjstev. Ponujali so tudi staro jed, loško medlo, jed iz prosene kaše in moke. Na Mestnem trgu ni manjkala niti srednjeveška klada, v katero so sem in tja vklenili kakega malopridneža in ga obmetavali s solato. Pod Škofjeloškim gradom so našli svoje mesto vitezi, konjeniki, paži, lokostrelci, ki so obiskovalcem kazali svoje veščine. Obiskovalce so zabavali dvorni norček, žonglerji, srednjeveški burkači in tudi vedeževalka jim je napovedovala (bolj ali manj) srečno prihodnost. Vmes je na velike odru sredi osrednjega trga potekalo živahno dogajanje: srednjeveška glasba, renesančni plesi, gledališko animacijska igra Loški Dekameron … Glasba in ples sta polnila tudi druga prizorišča, tako se je z balkona Homanove hiše oglasila pevka ob spremljavi lutnje, Cankarjev trg je živel z otroškimi nastopi. Zanje so pripravili tudi pravljice in več delavnic. Zvečer so renesančni plesalci plesali ob baklah.