A skušajmo najprej ugotoviti, kdo se smeje in zakaj. Smejejo se lahko vsi ti, ki so s pomočjo Fincev in njihove »patrije» - naj bi ta narod na severu raje pometal pred svojim pragom! – podtaknili slovenskemu premieru zgodbo o podkupnini in se delajo, kot da se je nanjo nasadil sam. Lahko da se je. A mnogi Slovenci so raje volili Janeza Janšo, četudi s sumom, da se je njegovih rok kaj prijelo, kot da bi poslušali krohot velikih tatov, ki se smejejo malemu, češ kaj se lotevaš stvari, ki jim nisi kos. Saj je znano, da Janša pušča »prstne odtise« v vseh poslih, ki se jih loti – tako nam govorijo bivši in novi zmagovalci volitev, ki do popolnosti obvladajo umetnost, kako se iz uzmoviča spremeniš v detektiva in narobe. Da je naivnih ljudi, ki so pripravljeni dati zaupnico Janši, ne glede na vsa podtikanja in blatenje skozi štiri leta njegovega mandata, na Slovenskem kar precej, priča skoraj tretjina oddanih glasov, ki bi jih bilo lahko še več, da jih niso v volilnih komisijah preveč natančno šteli. »Zlato zna tekste več kot vestno brati«, je zapisal že renesančni pesnik Camoes.