Alberti, Leone Battista (1404--72), italijanski arhitekt, kipar, slikar in umetnostni teoretik. Poleg številnih likovnoumetniških talentov je bil tudi dramatik, glasbenik, matematik in športnik, zato je bil pravo utelešenje *renesančnega ideala “vsestranskega človeka”. Čeprav je ohranjenega le malo njegovega slikarskega in kiparskega dela, je bil eden vodilnih arhitektov svojega časa in najpomembnejši umetnostni teoretik renesanse. Njegovo prvo teoretsko delo o likovni umetnosti, traktat O slikarstvu (1436) vsebuje prvi opis *perspektivične študije. Druge pomembne razprave so O kiparstvu, ki je verjetno nastala v šestdesetih letih 15._stoletja, ter O arhitekturi, s katero se je ukvarjal do svoje smrti. Ko je leta 1485 izšla posthumno, je postala prva tiskana knjiga o arhitekturi. V vseh svojih teoretskih delih se je odvračal od srednjeveškega pojmovanja umetnosti kot izražanja religioznih idej. Umetnost je v celoti razumeval v njenem odnosu do človeka, pri čemer je poudarjal njeno razumsko in znanstveno osnovo. Globoko spoštovanje je izkazoval klasični antiki, njegove arhitekturne razprave pa se opirajo na *Vitruvija. Tudi kot arhitekt je poudarjal intelektualno plat umetnosti, kot denimo v teorijah o proporcih. Njegovi najpomembnejši stavbi sta cerkvi Svetega Sebastijana (1460) in Svetega Andreja (1470), obe v Mantovi.