Umetnost in znanost sta dober, čeprav ne edini odgovor na sile zla in maščevanja. Brežiški grad je bil še v istem stoletju ponovno sezidan po načrtih italijanskih mojstrov in je danes zgled lepega renesančnega gradu. Grofje Attemsi, ki so si ga lastili do druge svetovne vojne, so v njem izpričali svoj visok umetniški okus in dali v vzhodnem traktu gradu poslikati viteško dvorano, ki je morda najimenitnejši posvetni prostor na Slovenskem. V njej je freskant F. K. Remb okoli leta 1700 okrasil stene in strop z odličnim razkošjem slikarskega lišpa. Njegov mojstrski čopič je velikopotezno in vseobsežno zajel vso antično mitologijo. Čarni baročni nemir, razgibanost, barvitost in prava attemsovska odličnost oživljajo tudi oko današnjega obiskovalca Posavskega muzeja. Kateri med njimi dobi vtis, da se je groza antike in srednjega veka iz ravnine izpod sv. Vida preselila na gosposke zidove in se tam sublimirala v visokem slikarstvu viteške dvorane in muziki brežiškega festivala stare glasbe. Umetnost je tu prijazna, celo do zgodovine. Vzbuja zanos, ne strah. Dvorana je del zglednega in zanimivega Posavskega muzeja, ki v svojih zbirkah, arheoloških in etnoloških, srednjeveških in novejših, znanstveno odraža čas in prostor Svetovidovih razgrajanj in Vidovih zadreg.