Že v začetku našega štetja, ko so Rimljani prišli na to območje, so našli sofisticirane keltske skupnosti. Pozneje, s širjenjem krščanstva, sta mesti Orleans in Tours postali središča učenja. Najzgodnejši gradovi so bili srednjeveške trdnjave, zgrajene v naglici v 9. stoletju kot obramba proti plenilskimi Vikingi. Takrat se je začelo daljše obdobje teritorialnega konflikta najprej med lokalnimi fevdnimi gospodi, pozneje pa med Francijo in Anglijo, ko je Henri Plantagenet, grof pokrajine Anjou in vojvoda Normandije in Aquiaine, dedoval angleško krono leta 1154. Trdnjave, zgrajene na visokih mestih, so v 11. stoletju, ko je kamen prišel v široko uporabo, opremili z masivnimi zidovi, s strelnimi linami, grajskimi stolpi, jarki in dvižnimi mostovi. Takrat je bilo osrčje anžujskega kraljestva Plantagenetov, ki se je na svojem vrhuncu raztezalo od severne Anglije do Pirenejev, žarišče vojn med Francozi in Angleži. Dolina Loare je bila med dvema ognjema, Francije in Anglije, vse do konca stoletne vojne, leta 1453, ko je po vojnem pohodu Ivana Orleanska premagala Angleže in jih pregnala iz dežele. Z mirom se je rodilo novo čustvo optimizma, zelo se je povečal narodni ponos, kar pa je prineslo obdobje navdušene zidave in velikopotezne programe za gradnje kraljevih dvorcev. Karl VIII., Ludvik XII. in Franc I., navdihnjeni z razkošnimi renesančnimi stavbami, ki so jih videli med sicer neuspešnimi vojnimi pohodi v Italijo v letih 1494 do 1525, so utrjenim oporiščem, značilnim za tukajšnja kraljevska bivališča, ki v miru niso bila več potrebna, dodali palače v novem aristokratskem slogu. Pomembna sta postala udobje in elegantnost. Na francoski dvor so bili povabljeni italijanski arhitekti, umetniki, rokodelci in vrtnarji, ki so debela obzidja, line v njih, trdnjavske jarke in dvižne mostove počasi spreminjali v okrasne elemente, kot so odprte lože, lepo izklesana zunanja stopnišča, okna z oknjaki, mansardna okna, stebri in pilastri. Namesto na visokih izoliranih krajih so renesančne gradove gradili blizu reke, v harmoniji z okoljem. Fevdalne utrdbe in dvorna lovišča so se spremenila v poletne rezidence plemstva. Najlepši renesančni gradovi Azay-le-Rideau, Blois, Chambord in Chenonceau, so dolino Loaro ustvarili za središče dvornega življenja in uvedli kulturo francoske renesanse.