Več let so se z njim ukvarjali hrvaški in firenški restavratorji, dokler ni zasijal v polni lepoti antične kiparske mojstrovine. Na razstavi je kip atleta sam v sobi, obžarjeni z belo svetlobo, obiskovalec se sreča s črnim, gladko obdelanim bazaltnim monolitom v obliki dovršeno izdelanega lika mladeniča v cvetu svoje mladosti. Hrvaški arhitekt Branko Siladjin, ki je postavil razstavo, je uporabil Kubrickovo metaforo iz filma Odiseja v vesolju in nam predstavil bronasti kip z Malega Lošinja v obžarjenem prostoru brez senc. Lik atleta izstopa v bleščečem ambientu v notranjosti Michelangelovega renesančnega dvorca kot znanstvenofantastični »časovni stroj«. V sobo, kjer je razstavljen atlet, vstopimo šele po tistem, ko smo si ogledali uvodni poučni del razstave in dobili vse potrebne znanstvene informacije za razumevanje zapletenosti reševanja in restavratorskega dela, ki so ga opravili hrvaški in italijanski strokovnjaki.