Lastniki gospoščine so v Čreti blizu Slivnice pri Mariboru verjetno že sredi 14. stoletja pozidali dvor, ki je prvič omenjen že leta 1378 (Sleuncz der hof), nato pa še večkrat med letoma 1428 in 1492 (hof gelegen zu Slewncz, hof zu Purckhslewncz). Dvor so v začetku 15. stoletja imeli gospodje Kloechi, okoli leta 1480 ga je pridobil hrvaški plemič Jurij Kolonič, imenovan tudi Krabat, ki je leta 1493 predelal dvor v manjšo graščino (sedanji vzhodni trakt dvorca). Leta 1582 so Koloniči stavbo predelali v renesančni dvorec Slivnico (Schleinitz), štiritraktno poslopje z notranjim dvoriščem in s štirimi okroglimi stolpi na vogalih, ki ga je varoval vodni jarek. Tudi novi lastniki, od leta 1608 do 1738 grofje Herbersteini, so dvorec predelovali (stavbo so leta 1635 zavzeli in oplenili uporni kmetje, pri tem so ubili gospoščinskega upravnika), sedanjo romantično novogotsko podobo angleškega kastela pa je poslopje dobilo okoli leta 1862. Po letu 1738 je bil lastnik Slivnice grof Franc Ludovik Khuenburg, nato knez Stanislav Poniatowsky in grof Klemens Brandis, ki je stavbo okoli leta 1860 predelal v novogotskem slogu in pozidal kapelo Marijinega spočetja ter jo s hodnikom povezal z dvorcem. Poznejši lastniki so bili Herman Pauls (od leta 1880), nato Karel pl. Rudnicki (Slivnico je kupil okrog leta 1900), od leta 1906 do konca druge svetovne vojne pa je bil graščak grof Franc Schoenborn iz Starega Futoka v Bački. Še nekaj let nazaj je bil v dvorcu vzgojni dom, zdaj pa Slivnica sameva prazna. Slivnica sodi med najbolj slikovite dvorce na naših tleh, katerega krasijo lepa pročelja z neogotsko oblikovanimi okni, konzolnimi pomoli in strešnimi okrasi, štirje različno visoki stolpi, še posebej pa rizalitno poudarjen stebriščni vhod z balkonom, heraldično ploščo in stopničasto oblikovano atiko. V notranjosti so imenitna obokana vhodna avla, dvoramno marmorno stopnišče in več reprezentančno opremljenih prostorov. Dvorec je bil nekoč obdan z velikim in lepim grajskim parkom, ki pa je danes večinoma uničen.