Dvorec Hošperk oz. Planina (Haasberg) ob znožju starega gradu so po letu 1614 pozidali Eggenbergi, ko je kneginja Regina Eggenberg to leto kupila planinsko gospostvo. Novi Hošperk je bil sprva dvonadstropen renesančni dvorec s kvadratnim stolpom na vhodnem pročelju ter poudarjenim stopniščnim dohodom v pritličju. Ker je minila turška nevarnost, je bilo poslopje zavarovano le z nizkim zidom. Dvorec je v naslednjih sto letih doživel le manjše predelave, ko pa je Hošperk leta 1716 kupil grof Janez Gašper Cobenzl, so starejšo stavbo vgradili v novo zasnovo in leta 1722 sezidali čudovit baročni dvorec, poleg Dornave na Štajerskem naš najpomembnejši spomenik baročne dobe. Postavljen na vzvišenem mestu, v tlorisu zelo razpotegnejene pravokotne oblike, z imenitnim glavnim pročeljem s poudarjenim osrednjim delom, v katerem so izstopali baročni polkrožno zaključen kamnit portal, nad njim pa lep balkon z biforo, ki se je ponovila v nadstropju nad njim ter s trikotno atiko na vrhu, stranski krili pa sta zaključevala višja stolpasta prizidka, z dvema z zidci in kamnitimi vazami ter živalskimi figurami okrašenima privozoma, ki sta rabila za dostop na grajski plato s kočijami in drugimi vozili, parkoma za dvorcem in pred njim, se je dvorec Planina lepo vključeval v sicer že tako romantično naravno okolje v tem delu Notranjske. Osrednja točka dvorca je bila slavnostna grajska veža z bogato baročno notranjo arhitekturo, iz katere je vodilo peteroramno stopnišče v grajski park. Izjemna je bila tudi grajska kapela, ki je segala skozi vsa tri nadstropja dvorca z bogatim, baročno oblikovanim oltarjem. Pred stopniščem je stal vodnjak, katerega kamnita krona z lovskim grbom Windischgraetzov sedaj stoji pred Ravbarjevim stolpom (Mali grad) v Kačji vasi. Leta 1810 je Hošperk podedoval grof Mihael Coronini pl. Cronberg, grofova vdova Zofija pl. Fagan pa je leta 1846 prodala planinsko gospostvo knezu Weriandu Windischgraetzu, pripadniku rodbine, ki je v kratkem času na Kranjskem in Štajerskem nakupila številna gospostva. Windischgraetzi so dvorec opremili zlasti še s kamnoseškimi detajli, kamini in kamnitimi skulpturami ter ga v zadnjih letih uporabljali kot lovski dvorec. Novi Hošperk je več mesecev med prvo svetovno vojno občasno uporabljal avstrijski cesar Karel I. kot svoj glavni stan. V dvorcu je bilo kar dvainšestdeset prostorov. V spodnji slavnostni dvorani je bilo razstavljeno razno orožje, viteški oklepi, lovske trofeje, visele so slike rodbine Cobenzl, pa tudi umetnine slikarjev kot so Tizian, Tiepolo, Duerer... V tkim. "balkonski dvorani", ki je segala skozi dve nadstropji in je bila dolga trideset metrov, so visele slike rodbine Windischgraetz in druge umetnine. To dvorano so uporabljali za sprejeme, poroke in druge slovesnosti. V dvorcu je bila tudi dragocena knjižnica z več kot sedem tisoč knjigami. Po kapitulaciji Italije so se v Hošperk vselili Nemci. Spomladi leta 1944, nekaj ur za tem, ko je dvorec zapustil zadnji nemški vojak, so ga požgali partizani, da se v njem ne bi ponovno vgnezdili Nemci. Obdelano kamenje, okenske preklade, stebriči in drugi arhitekturni členi pa so "dobili noge" in so končali v marsikateri kmečki hiši v bližnji ali daljnji okolici. Kmalu po končani vojni je bil Hošperk razglašen za umetnostni spomenik prve kategorije. Nekaj časa so ga obnavljali, vendar danes nezadržno propada. Pred meseci so očistili zaraščene razvaline dvorca.