Nekdanji samostan Santa Maria della Pace v Rimu, ki danes ni več znan po svoji miroljubni patronki, ampak ga imenujejo po tuzemskem renesančnem arhitektu Donatu Bramanteju (1444–1514) Bramantejev samostan , ki ga je postavil v prvih letih 16. stoletja, je točka druge in hkrati zaključne postavitve razstave ( do 6. 5. ) Annibaleja Carraccija (1560–1609) . Gre za sploh prvo obsežno monografsko razstavo, posvečeno temu slikarskemu in risarskemu pa tudi grafičnemu mojstru s prehoda renesanse oziroma manierizma v barok. Rimska postavitev – ta sledi premierni v Bologni, torej matičnemu mestu tako Annibaleja kot njegovega brata Agostina in bratranca Lodovica; v tem mestu so vzpostavili znano Accademio degli incamminati – pa je zanimiva predvsem zato, ker je njen obisk mogoče povezati tudi z ogledom osrednje »nepremičnine« v slikarjevem opusu. Poslikave v Palači Farnese, tradicionalnem sedežu francoske ambasade v Rimu. To ni nepomemben podatek, saj je bila zaradi tega ta mojstrovina dolgo povsem nedostopna, sedaj pa je komajda. Vsaj vztrajnim, ki si termin za ogled rezervirajo, po priporočilih (tako na www.ambafrance-it.org) tri tedne do dva meseca vnaprej. Sicer je Annibalejevo delo heterogeno in sega od elegantnega klasicizma do zelo zgodnjega naturalizma. Ustvaril je žanrska dela, portrete, mitološke prizore in krajine, predvsem pa sakralna dela. Na razstavi je temu mogoče slediti skozi niz ključnih del iz najpomembnejših mednarodnih zbirk. Informacije: www.chiostrodelbramante.it