V zavetju gričevja Stare gore blizu istoimenske vasi jugovzhodno od Nove Gorice stoji dvorec Vogrsko, ki so ga vrsto let vztrajno obnavljali. Prvotno poslopje je bilo sezidano v prvi polovici 16. stoletja, okoli leta 1760 pa so grofje Attems-Culot predelali renesančno stavbo v sedanji baročni dvorec in v njem uredili grajsko kapelo sv. Roka in Barbare. Leta 1770 je Vogrsko kupila rodbina Bosizio (od tod ime "Božičev grad"), ki je konec 19. stoletja obubožala, dvorec pa je začel propadati. Takrat je bil grajski oskrbnik Jožef Beltram, ki je leta 1887 postal prvi vogrski župan. Leta 1906 je dvorec kupil goriški trgovec Colotti, tri leta pozneje pa baron Cope iz Rima, ki je Vogrsko obnovil in ob njem uredil teniško igrišče. Med prvo svetovno vojno so v njem bivali italijanski vojaki, nato pa so se podrle strehe in en stranski trakt. Zadnji lastnik je bil Franc Murovec, ki se je odselil v ZDA. Septembra 1943 so partizani v dvorec navozili zaplenjeno in odvrženo orožje, med veliko ofenzivo pa so ga Nemci konec septembra 1943 požgali. Po vojni je dvorec propadal, pred petidvajsetimi leti pa so razdejano Vogrsko pričeli obnavljati. Zasnova dvorca je podkvasta, z mogočnim dvonadstropnim osrednjim poslopjem, katerega rizalitno poudarjeno pročelje krasi polkrožno zaključen kamnit portal in trikotna atika na vrhu, in dvema stranskima traktoma, ki z zidom omejujeta veliko dvorišče. Najstarejši del dvorca je poznogotsko-renesančni stolpič s strelnimi linami in konzolnim vencem. Leta 1995 ga je zasebno podjetje dokončno obnovilo, v njem so uredili hotelske in gostinske prostore.