Zelo resne obraze strokovnjakov in kinotečnikov zaradi sindroma ocetne kisline pa so na festivalu Ponovno odkritih filmov vsaj občasno razveselile v integralnih verzijah restavrirane filmske komedije iz dvajsetih in tridesetih let, v katerih z vsako projekcijo ponovno zaživijo filmske dive, kot so Clara Bow, Marion Davies, Pauline Frederick, Florence Vidor, Joan Crawford, Gloria Swanson, Pola Negri in Lilian Gish. Njim se je z restavriranimi Modernimi časi pridružil tudi Charlie Chaplin. In Moderni časi so se odvrteli na glavnem trgu Bologne, na velikanskem platnu, z glasbeno spremljavo v živo in pred več kot tisočglavo množico. Projekcije na glavnem trgu, obkroženem s srednjeveško arhitekturo, so res izredno doživetje. Začetek festivala pa je potekal v znamenju Petra Greenawaya, ki je prav tako na glavnem trgu v Bologni postavil zanimivo inštalacijo z naslovom Stolpi Bologne. Greenaway je na sredini glavnega trga zmontiral svoj priložnostni stolpič z ducatom aparatur po meri novih avdiovizualnih tehnologij, ki je bil generator množice mini in maksi podob na pročeljih srednjeveških stavb, od gotske katedrale pa do renesančnih palač. Te podobe pa so skozi rokopisne preslikave uprizarjale zgodovino Bologne in predvsem njenih stolpov, kjer se je tako v izpostavljeni kot tudi skriti, prikriti in zamolčani obliki dogajala zgodovina in zgodba tega fascinantnega mesta.