omedija Dundo Maroje je osrednje delo dubrovniške renesančne komedije. Na njen nastanek in razvoj sta zelo vplivali rimska komedija, zlasti Plavt, ter italijanska novelistika. Za te komedije so značilni tipični liki in tipične situacije, v njih nastopajo smešni starci, ki so pogosto skopušni, mladi zaljubljenci, dogajanje pa najpogosteje zapletajo in razpletajo bistroumni služabniki. Drži}eva komedija, prvič uprizorjena leta 1550, se sicer dogaja v Rimu 16. stoletja, toda glavni junaki so povečini Dubrovčani. Bogati, a skopi dubrovniški trgovec Maroje je poslal svojega sina Mara po trgovskih poslih v Firence, mladi lahkoživec pa je denar zapravil v Rimu v družbi lepe kurtizane Lavre. Oče in Marova zaročenka Pera se odpravita v Rim – Maroje po zapravljivega sina, Pera po nezvestega zaročenca. Po številnih komičnih zapletih se komedija po zaslugi bistroumnih služabnikov, zlasti Pometa, konča v splošno zadovoljstvo: skesani Maro se z zaročenko vrne domov v Dubrovnik, Lavra sprejme snubitev nemškega grofa Uga Tudeška, njena služabnica Petrunjela pa se zveže z Marovim služabnikom Popivo.