Namen tovrstnih srečanj je zelo širok, zagotovo pa so po pomenu v ospredju številni referati, s katerimi strokovnjaki z najrazličnejših zornih kotov predstavljajo najnovejša spoznanja v raziskovanju glasbil nekdanjih dob. Če omenimo le nekaj predavateljev, bo slika o razvejanosti stroke zelo pestra. Med najbolj poglobljenimi, odmevnimi ter polemičnimi temami so bile predstavitve Stewarda Pollensa, ki je eden vodilnih strokovnjakov za Stradivarijeve instrumente, Michaela Latchama, priznanega restavratorja zgodnjih klavirjev dunajskih izdelovalcev, in Cecila Adkinsa. Njegova teza, da je estetska podoba oboe 18. stoletja le posledica klasicističnega stilnega razmišljanaja v arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, je bila zelo nenavadna, a prepričljiva. Med mnogimi dobrimi referati naj izpostavim teme o nürnberških izdelovalcih kovinskih strun, tako imenovanih strunarjih, glasbenih instrumentih veličastnih procesij Marije Terezije, dileme glasbene terminologije, instrumentarij v simboliki renesančne dobe in še bi lahko naštevali.