Trebanjski grad (Treffen) na gričku pod Bukovjem ob reki Temenici je v srednjem veku varoval staro tovorniško pot prek Višnje gore v Novo mesto, pa tudi prehod v Mirensko dolino. Upravljali so ga oglejski fevdniki trebanjski vitezi (leta 1218 je omenjen Konrad de Treuen, med letoma 1243 in 1245 pa Bernard, Henrik in Ulrik). Leta 1349 je omenjen trebanjski vitez Hajncel, leta 1358 pa nastopa v oglejski listini vitez Johannis de Treuen, patriarhov vazal. Grad je izrecno omenjen šele leta 1386 kot turn ze Treuen, leta 1436 pa zgodovinska listina govori o stolpu in gradišču (turn ze Trefen mit dem purckstall und dem pawhof). Za vitezi Treuni (imenovali so se tudi Treffni) so gospoščino imeli v fevdu grofje Ortenburžani, od druge polovice 14. stoletja dokler niso izumrli pa celjski grofje (leta 1372 je trebanjski stolp prejel v celjski fevd Viljem Svibenski, leta 1436 pa je omenjen celjski fevdnik Bernard Sakchs) in po letu 1456 deželni knezi, Habsburžani. Leta 1452 je Agneza Meltzer, roj. Kozjak, prodala grad vitezom Kozjakom, leta 1488 je Trebnje kupil metliški glavar Sigmund pl. Pyrsch, Krištof pl. Altenhaus pa ga je pridobil leta 1504. Zatem so se med lastniki zvrstili Janez pl. Gallenberg, Pankracij pl. Sauer s Kozjaka in Gabrijel Križanič (od leta 1601). Kot kaže, so prvotni stolpasti grad v renesančni dobi predelali v masivno štiritraktno poslopje pravokotnega tlorisa s tremi četverokotnimi in enim okroglim stolpom, v južni trakt je bil vpet prvotni mogočni stolp, vhodni portal je krasil pomolni stolpič nad njim, veliko notranje dvorišče pa so obtekale pritlične in nadstropne arkade. V naslednjih desetletjih so grad še predelovali, izgubil je mogočni bergfried, vendar še vedno kaže značilnosti zidave iz zgodnjega 17. stoletja. Leta 1652 je gospoščino od grofice Barbare Kacijanar (roj. Križanič) kupil baron Jurij Jankovič, potem pa so se na njej zvrstili Matej Kovačič pl. Schmidhofen (od leta 1685), stiški samostan (od 1699), leta 1731 je grad z gospoščino kupil Franc Jakob pl. Schmidhofen, tri leta pozneje pa Jožef Mihael pl. Wallensberg. Leta 1799 je grad kupil Janez Nepomuk Baraga, oče škofa Friderika Ireneja Barage. Friderik Baraga je 1824. leta odstopil grad svaku Jožefu Gresslu, njegova svakinja Marija pa ga je konec 19. stoletja (1896) prodala Matiji Hočevarju, poštnemu mojstru v Velikih Laščah, in ljubljanskemu trgovcu Francu Hrenu. Pred drugo svetovno vojno je trebanjski grad imel Čeh Evgen Souvaly. Danes so v stavbi socialna stanovanja. Pred leti se je podrl okrogli stolp, ki ga še obnavljajo. Leta 1992 so arheologi sondirali na južni strani gradu in naleteli na kos zidu, debelega 2,3 metra, ostanek prvotne romanske stavbe. Kot kaže, so romansko stavbo močno poškodovali med urejanjem vrta v 17. in 18. stoletju.