Vrh hriba nad naseljem Grad na Goričkem, skorajda na skrajnem severovzhodu naše države, stoji sredi zanemarjenega grajskega parka s številnimi mogočnimi drevesi eden največjih grajskih kompleksov na naših tleh, grad Gornja Lendava (Lindua), ki se izrecno omenja že leta 1214 kot castrum Lyndua, nato pa še leta 1363 (Fullyndua), leta 1394 (superiori Lyndva), leta 1416 (Felselindwa) in leta 1431 (castrum Felselyndwa). Izročilo trdi, da so grad pozidali templarski vitezi, vendar tega zgodovinske listine ne potrjujejo. Ozemlje je bilo konec 12. stoletja last monoštrske cisterce, leta 1208 je ogrski kralj Andrej II. podaril Gornjo Lendavo grofu Nikolaju iz Železnega, leta 1269 ga je za kralja Otokarja Češkega osvojil Hartnid Vildonski, leta 1275 je grad dobil župan Železne županije Gutkeled Omode, nato leta 1357 Miloš Kont, od leta 1365, ko ga je pridobil župan Peter Szechy, do leta 1684 so na gradu gospodovali grofje Szechyji (vmes ga je med letoma 1537 in 1539 imel ogrski namestnik Aleksij Thurzo, med letoma 1547 in 1570 pa generalni kapetan grof Nikolaj Salm-Neuberg, mož Marjete Szechy), za njimi pa madžarske grofovske rodbine Batthyany (od leta 1685), Nadasdy (po letu 1717), Szecheny (od približno 1830 do prve svetovne vojne) in Szapary. Pred drugo svetovno vojno je grad imel veleindustrialec Geza Hartner iz Murske Sobote. Po vojni so bile v njem nekaj časa enote sovjetske Rdeče armade, nato pa so stavbo nacionalizirali in v njej uredili stanovanja. Leta 1515 so ga osvojili uporni kmetje, leta 1549 izropali uporni tlačani, leta 1605 zasedli uporniki Stefana Bocskaya, leta 1619 uporniki sedmograškega kneza Bethlena Gaborja, 1685. leta pa oplenili Turki. Grad je bil od konca 16. stoletja močna luteranska in kalvinistična postojanka. Njegovo arkadno dvorišče razgibanega peterokotnega tlorisa obdaja več eno - in dvonadstropnih traktov s prizidanimi tremi okroglimi stolpi. V enem od njih je grajska kapela, renesančna bastija na vzhodni strani gradu pa ima kar štiri metre debele stene. Sedanja stavba je nastala v renesančni dobi, temeljito pa jo je okoli leta 1750 predelal in prezidal grof Leopold Nadasdy, ki je takrat tudi znižal mogočni četverokotni obrambni stolp, ki je dominiral v grajski podobi. Zanimiva je grajska kapela z odličnim baročnim zvonikom iz prve polovice 18. stoletja, pokritim s čebulasto streho. V grad vodi mogočen portal, nad katerim je grbovna plošča grofov Szapary. V zanemarjenem in od zoba časa načetem gradu je danes še nekaj stanovanj, pred kratkim (1996) pa so pričeli z obnovo. Pred leti so v grajski kapeli in v štirih grajskih sobanah uredili krajevni zgodovinski muzej. Od nekdanje grajske opreme jo je ostalo le bore malo, saj so jo po vojni raznesli okoliški prebivalci. Na obronku Kaniže stoji grajska kapela z grobnico.