Brunelleschi, Filippo (1377--1446), italijanski arhitekt, pionir *renesančne arhitekture. V Firencah se je izučil za zlatarja in je v začetku svojega ustvarjalnega obdobja deloval kot kipar. Izpričano je, da ga je k arhitekturi napeljal sloviti natečaj za druga vrata baptisterija v Firencah (1401--02), v katerem ga je porazil Ghiberti, vendar so njegove prve stavbe začeli graditi skorajda dve desetletji pozneje. Njegova dela (vsa v Firencah) obsegajo: Najdenišnica (začetek zidave 1419), cerkvi San Lorenzo (začetek zidave okoli 1425) in Santo Spirito (začetek zidave okoli 1436), ter kapela Pazzi pri cerkvi Sta Croce (začetek zidave 1433). Vse zgradbe pričajo o Brunelleschijevem mojstrskem obvladovanju klasičnega detajla, ki ga je pridobil tudi s svojimi obiski v Rimu. Kljub temu njegova dela nikakor ne izražajo arheološkega duha, temveč se odlikujejo po jasni in zračni harmoniji, ki je nesporno njegov lastni dosežek. Najslovitejše Brunelleschijevo delo je *kupola firenške stolnice (1420--36), v kateri je čutiti *gotski vpliv (uporaba koničastih oblik), a pri kateri je arhitekt za premoščanje velikih razdalj, ki jih pokriva, uporabljal rimske gradbene tehnike; konstrukcija kupole je v vseh pogledih pomenila največji stavbarski dosežek tistega časa. Med Brunelleschijevimi prijatelji sta bila tudi Donatello in Masaccio, njegova največja sodobnika med kiparji in slikarji ter soutemeljitelja renesančnega sloga. Brunelleschi je bil eden od pionirjev perspektive, a dve plošči, na katerih naj bi predstavljal svoje iznajdbe, se žal nista ohranili.