Arheologi so dokazali, da so na tem trgu gradili že v antiki, še zdaj pa vidimo, da je bil trg pozidan in urejen del mesta v desetletjih, ko so slikali in zidali renesančni in baročni mojstri in obrtniki. Na zgornji, severni strani stoji s številko 4 nad vrati Ljutomerska ali Lutenberška hiša (17) s stebriščno lopo, ki je najbolj sredozemsko občutena loža v mestni renesančni arhitekturi, kot piše na informacijski ploščici. Zgraditi jo je dal leta 1565 ptujski meščan Jurij Wilenrainer, ki je skupaj z družino upodobljen na nekakšnem nagrobniku, vzidanem v notranjosti hiše v drugem nadstropju. Sosednja hiša s številko 6 je stari magistrat (18) z razgibanim baročnim pročeljem, za katerim je do začetka 20. stoletja, ko so sezidali na spodnjem Mestnem trgu sedanji magistrat, uradovala mestna oblast. Hiša je takšna, kot jo je morala imeti taka oblast: z velikim kamnitim vhodom in balkonom z dvojnim polkrožnim oknom nad njim. Od prvotne hiše iz 16. stoletja sta pravzaprav ostala samo portal in balkon, kajti stavba je v naslednjih dveh stoletjih kar trikrat pogorela. Le nekoliko dalje je nasproti cerkve na številki 10 proštija (21) z mogočnim vhodom iz peščenjaka; to sta v resnici dve zgradbi iz 16. stoletja, odeti v skupno lahkotno pročelje poznejšega datuma. V poslopju z lepo urejenim in deloma posodobljenim dvoriščem je župnišče sosednje cerkve sv. Jurija (23).