Otok je pokopališče, to je razvidno že iz resnobnih belih zidov in visokih temnih cipres, ki se dvigajo za njimi. Čudovita cerkev San Michele in Isola priteguje preučevalce renesančne arhitekture, pokopališče (za javnost je odprto med 7.30 in 16. uro) pa je v resnici še bolj žalobno, kot bi pričakovali, kajti mrtvi Benečani ne počivajo več na njem. Medtem ko je bilo slovitim osebnostim – denimo skladatelju Igorju Stravinskemu, pesniku Ezri Poundu in baletnemu impresariju Sergeju Djagilevu – dovoljeno ostati, so skoraj vse tam pokopane Benečane po določenem času izkopali in njihove kosti raztresli po grebenu v oddaljenem delu lagune, sestavljenem iz ostankov prednikov. Obiskovalec se ne more izogniti dokazu, da je na tem otoku tudi smrt, ne samo življenje, prehodne narave.