Atene so spet prestolnica Grčije, a resnici na ljubo, tako kot vsa Grčija, živijo od stare slave. Pravzaprav od časa znamenitega atenskega vladarja Perikleja, ki je živel okrog leta 450 let p.n.št. Sicer pa so Atene začele dihati s polnimi pljuči že kakih 100 let prej, ko se je mesto osvobodilo tiranov in postalo vodilno v Deloški zvezi. V času okrog 450 p.n.št. je mesto doživelo kulturno-umetniški razcvet, ki ga postavlja v središče in zibelko vzhodne civilizacije. V Atenah so v skoraj istem času cveteli poezija, dramatika, filozofija, znanost, kiparstvo arhitektura v takih razmerah, da so ostala imena dramatikov Eishelesa, Euripida, Sofoklesa, pa kiparja Mirona in Fidiasa, zgodovinarjev Herodota, Ksenofona in Tucida, pa seveda filozofov Sokrata, Platona in Aristotela za zmeraj zapisana v zgodovino človeštva. Doba, bogata z geniji, ki ji v zgodovini ni primerjave. Atene tistega časa so bile vzor renesančnim Firencam, tudi bogate z geniji, ki so last vsega človeštva.