Tudi ta razstava o Medičejcih, ki so prevzeli oblast v Firencah leta 1434, je seveda zgrajena ob obeh osrednjih likih legendarne trgovske in bančniške dinastije, ki je kot izjemen mecen omogočila razcvet cele epohe - zlatega obdobja Medičejcev. Cosimo de Medici, imenovan tudi Starejši (1389-1464), je ustanovil v Firencah Platonsko akademijo. Tam so se pričeli zbirati napredni duhovi časa, zlasti filozofi, pesniki in glasbeniki. Najpomembnejši v rodbini pa je bil nedvomno Lorenzo, imenovan Veličastni (1449-1492), ki je prevzel oblast nad mestno republiko leta 1469. V njegovem času so postale Firence kulturni center Evrope. Na svojem "dvoru" je zbral najpomembnejše italijanske slikarje; tako je Botticelli tam naslikal 1485 slovito Rojstvo Venere, pisatelj in filozof Pico della Mirandola pa je napisal traktat Človekovo dostojanstvo, ne kakšen kodeks pravic in moralnih obveznosti novega in sodobnega evropskega človeka. Seveda se mnogi niso strinjali z "renesančno revolucijo" in so že leta 1478 skovali zaroto (družina Pazzi), da bi Firence vrnili na pravo pot. Eden najhujših nasprotnikov Medičejcev in renesančnih Firenc je bil menih Savonarola, ki je do svoje smrti na grmadi (1498) dolga leta tiraniziral mesto in njegove prebivalce. V času najhujših prevratov, ko so morali Medičejci leta 1794 mesto celo zapustiti, se je v izzivih tega mesta kalil Michelangelo, s Firencami pa sta bila tesno povezana tudi genija iz velike trojke, Rafael in Leonardo da Vinci.