Jereb in Kacin sta si pred relijem želela voziti enakomerno, na prvih hitrostnih preizkušnjah pa sta poizkušala ujeti ritem, ki bi omogočal relativno varno vožnjo. Najboljše čase sta slovenska prvaka postavila na najdaljši preizkušnji preko znamenitega prelaza Col de Turini, ki je tudi najbolje obiskana točka relija. Navihani gledalci so tudi letos na progo nametali veliko snega in tako za dirkače pripravili pravi pekel. »Na vrhu me je kar razjezilo, ko sem ob cesti videl možakarja z lopato v roki. Jaz pa sem se komaj obdržal na povsem ledeni cesti, nekajkrat sem se tudi naslonil na bankine,« je pripetljaje iz najbolj znamenite hitrostne preizkušnje svetovnega prvenstva razlagal Jereb, ki je priznal, da bi za boljšo in enakomernejšo vožnjo potreboval več izkušenj. »Sploh prvič sem dirkal po ledeni cesti z gumami z žebljički. Pogoji so bil res težki, saj je bil to eden najbolj spremenljivih relijev v Monte Carlo v zadnjih nekaj letih. Vseeno pa sem zadovoljen, saj je peto mesto dober dosežek, vsa naša ekipa pa je pridobila neprecenljive izkušnje. Seveda bi se rad še kdaj udeležil relija za SP, a je to v prvi vrsti povezano z velikim finančnim vložkom,« je oceno nastopa strnil 32-letni Izolčan, ki je bil torej v skupini N peti, v skupni razvrstitvi štiriindvajseti, v posebni razvrstitvi dirkačev, ki ne sodelujejo v uradnih svetovnih prvenstvih, pa celo tretji.