Princip delovanja PLC je relativno preprost. Podobno kot v okolju LAN uporabljamo povezovalne kable (npr. Cat5), uporabljamo pri PLC-ju za prenosni medij kable za električno energijo. Če si ogledamo enofazno omrežje znotraj hiše ali stanovanja, lahko vidimo, da ima glede na omarico z varovalkami drevesno strukturo. Ne glede na točko v kateri priključimo vir električne energije, bo le ta vedno dostopen za vse uporabnike, med katere sodijo tudi PLC naprave. Če znanemu signalu (220 V / 50 Hz) dodamo nov signal, bo zaradi teorema o superpoziciji dobljeni signal rezultat vsote obeh signalov. Ob znani vsoti in eni komponenti, lahko signal informacijo brez težav izločimo na sprejemni strani - potrebni pogoj je, da motnje oziroma slabljenje med dvema ali več napravami niso prevelike. Poljubne uporabnike v elektirčnem omrežju lahko tako preprosto povežemo, saj vsaka vtičnica skupaj z ustreznim PLC vmesnikom, predstavlja podatkovni vmesnik za dostop do lokalnega omrežja. Z drugimi besedami za prenos podatkov med računalniki, lahko znotraj stanovanja uporabimo kar obstoječe omrežje za električno energijo ter PLC vmesnike. Prav široka razvejanost omrežja (električnih žic oziroma električnih vtičnic) omogoča dobro pokritost brez »senc«, ki smo jim včasih priča pri uporabi WLAN (Wireless LAN) omrežij. Obstajajo tudi rešitve namenjene operaterjem (ASCOM), ki omogočajo ti. last mile access, o njih pa morda v kakšni od naslednjih številk. Za sedaj morda le to, da gre tudi pri teh sistemih za uporabo podobnih principov. Povečanje dometa je doseženo z uporabo nižjih frekvenc (manjše slabljenje), zaradi možnosti prenosa govora pa je nujna še vpeljava mehanizmov za zagotavljanje kvalitete storitev (QoS), brez katere ne gre pri storitvah s časovno kritično komponento. Dejstvo pa je, da so te rešitve za enkrat manj razširjene, saj vpeljava PLC v segment dostopa, zahteva sodelavanje lokalnega »dobavitelja« električne energije, zaradi potrebnih posegov v električnih omaricah.