Trije tekmovalci so se pomerili v strižnji s škarjami, enajst pa z električnimi strojčki. Pravila so relativno preprosta, a kaj ko so tekmovalci v nenehni tekmi s časom. »Seveda je največ poudarka na hitrem striženju, poleg tega pa ocenjujemo še kvaliteto opravljenega dela. Gledamo, da ni dvojnih rezov in da tekmovalec lepo ravna z živaljo. Še posebej smo pozorni na morebitne ureznine na ovci, ki jih ne sme biti,« je pojasnil eden od idejnih očetov tekmovanja in predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Boris Grabrijan. In ravno kakovost opravljenega dela je bila odločilna v finalu, ko so se pomerili štirje tekmovalci. Vsak od njih je moral ostriči kar deset ovc, za kar so potrebovali dobrih deset minut. Časovno je bil sicer najhitrejši Slavko Novak, večkratni zaporedni državni prvak, vendar je kakovost opravljenega dela zmagovalno tehtnico prevesila na stran Andreja Štibina. Tretji je bil Kanadčan Ron Metz. Državna prvakinja v strižnji z ročnimi škarjami pa je prvič postala ženska – Mojca Noč, ki je za striženje treh ovc potrebovala 21 minut 59 sekund. »Večina nas se poslužuje splošno sprejetega načina striženja v svetu, to je tako imenovana tehnika bowen, ki je dobila ime po svojem izumitelju. Sicer pa pri električnem striženju potrebujemo približno eno minuto za eno ovco. Najboljši na svetu to delo opravijo tudi v dobri pol minuti,« je pojasnil doslej že desetkratni državni prvak Novak, ki je edini Slovenec, ki se s striženjem ovc ukvarja profesionalno. »Moj osebni rekord je pod minuto. Veliko je odvisno od tega kakšno ovco dobiš: ali ima sprijeto volno, ali se upira in podobno. Sam sem svoje znanje nadgradil na Novi Zelandiji in v Franciji.« Sploh Nova Zelandija je tista dežela na svetu, kjer je strižnja ovc najbolj doma. »Nekdanji svetovni prvak v striženju ovc z Nove Zelandije je na leto ostrigel kar 88 tisoč ovc. Mi pred leti sploh nismo imeli toliko ovc v Sloveniji! Oni imajo profesionalne ekipe, ki potujejo od kmetije do kmetije in strižejo ovce. Zato ne preseneča, da dobijo nekateri tak ‘grif’, da lahko v pol minute ostrižejo svojo ovco,« ga je dopolnil Grabrijan, ki je tudi sam nekoč tekmoval, zdaj pa se pojavlja na tekmovanjih v vlogi sodnika in moderatorja. Poleg samega tekmovanja je potekal še resnično pester spremljevalni program. Prikazali so delo pastirskih psov. To so tako imenovani borderski ovčarji, ki jih odlikuje izreden inteligenčni kvocient, zato obvladajo gonjo ovc že po komaj dvajsetih poskusih. Obenem je potekala tudi sedma državna razstava koz in ovc in prva razstava burskih koz. Zlasti slednje so vedno bolj priljubljene tudi pri kozjerejcih na vrhniškem koncu. Eden izmed njih je tudi Janez Fortuna, na kmetiji katerega je tudi gostovalo tokratno tekmovanje. »Ta vrsta koze prihaja iz južne Afrike, k nam pa je prišla iz Avstrije in Nemčije. Je izredno nemlečna pasma, saj presahne komaj nekaj mesecev po rojstvu mladiča, po drugi strani pa je zelo mesnata. Pri nas jih imamo okoli petdeset do šestdeset primerkov, od tega jih gre večina za plemenske namene in v zakol.« Poleg burskih koz, za katere so značilna dolga ušesa, so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo malih živali (Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika), lahko pa so pobrskali tudi po številnih stojnicah z izdelki, ki so na takšen ali drugačen način povezane z drobnico. Poleg tega so za najmlajše pripravili otroške delavnice, kulturni in zabavni program, ugibali so višino salame, pokazali, kaj je to ‘leseni špurhet’ … Za izvedbo tekmovanja je poskrbelo Društvo rejcev drobnice Notranjske, ki predvsem združuje rejce okoli vrhniškega konca. Kot je pojasnil predsednik društva Janez Malavašič, so najprej načrtovali manjšo prireditev, na koncu pa so pristali na vseslovenskem tekmovanju. »Sprva smo mislili napraviti samo razstavo burskih koz, ki jih je na našem koncu vedno več. No, potem so nas vprašali, če bi zraven vzeli še tekmovanje v striženju ovc. Malce smo oklevali, nato pa smo rekli: bo kar bo. Janez Fortuna, ki je tudi član društva, nam je dal prostor, pošteno smo pljunili v roke, zraven povabili še društvi podeželske mladine ter deklet in žena, in, kot vidite, nam je uspelo.« Prireditev je resnično uspela, kajti toplo jesensko sonce je v Razorsko dolino privabilo kar 2500 obiskovalcev. Tekmovanje v striženju ovc bo prihodnje leto na drugem koncu Slovenije. Kajti namen tekmovanja je med drugim tudi promocija reje drobnice, zato se vsako leto seli na drug konec naše dežele. Gašper Tominc