Kljub upočasnjenemu razvoju, pomanjkanju surovin in stavkam glasbenih sindikatov, ki so za dve leti skoraj ustavili proizvodnjo gramofonskih plošč, je v vojnem času jukebox v ZDA postal nepogrešljiv. Bil je glavna oblike zabave, ki je v sebi združevala tako potrebo po nečem individualnem, kot tudi socialno noto. Povojna leta so z vzponom mladinske kulture, začetki rock’n’rolla in vzpenjajočo blaginjo samo še pripomogla k njegovi popularnosti. Wurlitzerjevi polkrožno zaobljeni jukeboxi so že postali klasika s pridihom nostalgije in še posebno Model 1015 z mehurčkastimi stebrički in z relativno preprostimi kromiranimi rešetkami, je postal iskan skoraj bolj kot novi modeli. Čeprav je glasbena industrija na trg že ponudila manjše plošče na 45 obratov, ki so v naslednjih letih popolnoma nadomestile stare na 75 obratov, so se mnogi raje odločili v staro Wurlitzerjevo ohišje vgraditi nov mehanizem, kot pa kupiti novejši model. Ker je Model 1015 tudi v petdesetih ostal tako popularen, se zdi, da je danes v zavesti ljudi ohranjen kot relikvija petdesetih par excellence. Ker je hkrati postal kar pojem za jukebox, ni čudno, da nemška podružnica podjetja Wurlitzer (ki so ga v Ameriki ustanovili nemški emigranti konec devetnajstega stoletja), še danes izdeluje natančne kopije prav tega modela, tako v verziji z analognim kot laserskim gramofonom. Njegova pojavnost je zaznamovala mnoge ovitke gramofonskih plošč, reklamne oglase in proizvode. Njegovo popularnost gre pripisati čistim, prepoznavnim linijam, ki pa se niso odrekle specifičnemu jukebox razkošju, kot tudi velikemu šte-