(nadaljevanje) Jaz ne bi želel, da se nam še enkrat kakšni psi ponovijo, pa smo že zelo blizu tega. Imamo v bistvu 880 kvadratnih metrov na prebivalca Slovenije. To je malo več kot ta dvorana, pa ne bistveno več prostora kjer lahko pridelujemo hrano. Ne vem, če poznate podatek, da smo tam v 90-ih letih govorili o 80%, 85% samooskrbi Slovenije s hrano, da smo danes marsikje na 45%, razen bolj določenih stvari, kar je katastrofa. Veste, res da imamo v vsaki vasi 6, 7 supermarketov, res je, da je ta hrana trenutno relativni poceni, vendar se razmere lahko preko noči drastično spremenijo in potem bi rad videl te naše spoštovane politike, ki bodo merili ljudstvo "ja, saj bo boljše, saj bomo doma spet začeli", ampak ne bomo imeli kje začeti. 210 občin, to je zame 210 kilavih babic in veste, če so kilave babice, potem je dete slabo. Ta demokracija, ki je najbrž bila čisto normalna in je šla v pravi smeri, pač pri nas ni bila najbolj idealno razumljena. In se dogaja to kar se dogaja, tisto kar je bilo prej omenjeno. Včasih je bilo treba za kmetijsko zemljišče nekaj plačati. Danes to občine bistven bolj elegantno urejajo, naredijo gradbeno in potem od ljudi zahtevajo, da debelo plačajo, če ne prodajo. Mogoče samo se reče drugače, ampak ne gre pa to nič v kmetijstvo. Te občine nekako morajo živeti, če že drugo ne, vsaka ima vsaj 10 zaposlenih in že to je treba plačati. Jaz ne rečem, da niso marsikje koristne, da niso marsičesa naredile, ampak vsaka res ne rabi industrijske cone in če greste malo pogledati po tej naši deželici, to sem tudi kakšna dva meseca nazaj izjavil, imamo industrijske cone v zaraščanju. Marsikje so industrijske cone v zaraščanju. Jaz nisem neki ekolog, da se razumemo, jaz sem tipičen agronom in smatram, da je kmetijsko gospodarska dejavnost in da mora od tega kar proizvaja živeti. Saj mogoče na tisti strani kmetijstva, ki lahko deluje intenzivno, to je sadjarstvo. Zanimivo je pri sadju, pri jabolku smo še vedno na približno istih tonah kot smo bili 10, 15 let nazaj. Se pravi, smo še vedno na bistveno večji pridelavi kot jo doma potrebujemo in tudi uspešno izvažamo ta jabolka. Drugje je katastrofa. Kako rešiti zadevo? Jaz vidim možnost samo v enem, to je dobesedno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, jaz to tako vidim in to tudi tako razumem. začnimo gospodariti s kmetijskimi zemljišči v pravem pomenu besede. Recimo ena takšna intenzivna kmetijska pokrajina Južna Tirolska, ki ima v hribih gor turizem, pa živinorejo, pa tako dalje, dol v dolini je pa sanje. Tam gradijo trgovske centre, ampak sredi mesta, pod zemljo in tako dalje in ne posegajo v sadovnjake, je pa res, da je hektar zemlje tam kmetijske, včasih je bil 750 tisoč mark, zdaj pa je 700 tisoč evrov, da je cena izjemno visoka in da tudi nihče ne prodaja, samo priženiš baje lahko. Najbrž rabimo še kakšno desetletje ali pa tudi bistveno manj, da se bo nekaj resnega zgodilo na področju pridelave hrane in to se bo zgodilo, ker so nekateri znaki, da se te stvari dogajajo,