Način privatizacije nekdanjih družbenih podjetij v Sloveniji je močno vplival na prevzeme podjetij. Po koncu privatizacije so imeli notranji lastniki (menedžment, zaposleni, bivši zaposleni) v kar treh četrtinah slovenskih podjetij, ki so se lastninsko preoblikovala, večinski, več kot 50-odstotni delež. Pozitivna plat slovenske oblike privatizacije se kaže v tem, da v prvem obdobju tranzicije ni bilo relativne poceni prodaje domačih podjetij tujim konkurentom oziroma tujim investicijskim skladom. Tako se je preprečila ponovitev mnogih zgodb, znanih zlasti iz Madžarske, kjer so tujci po prevzemu konkurenčnih domačih podjetij nekatera enostavno zaprli. Po drugi strani pa se je kmalu pokazalo, da zelo razpršena lastniška struktura na dolgi rok ni najbolj učinkovita. Pri analizi 68 slovenskih delniških družb v letu 2002 smo tako ugotovili, da kar 24 odstotkov slovenskih podjetij pričakuje, da bodo v bližnji prihodnosti predmet prevzema. Med potencialnimi prevzemniki so največkrat strateški partnerji, domača ali tuja konkurenčna podjetja ter menedžment. Pri tem je treba poudariti, da v nasprotju s splošno sprejetim prepričanjem slovenski menedžerji še zdaleč niso naivni pri uporabi obrambnih ukrepov pred nezaželenimi prevzemi. Ugotovili smo namreč, da ima kar 85 odstotkov v vzorec zajetih podjetij predvidene določene obrambne ukrepe pred nezaželenimi prevzemi. Najpogostejši preventivni ukrepi so: aktivno spremljanje strukture svojih delničarjev (56 odstotkov podjetij), oblikovanje sklada lastnih delnic (35 odstotkov podjetij), povečevanje deleža delnic v lasti menedžmenta (15 odstotkov podjetij) ter pomemben delež delnic v rokah upravi podjetja prijateljskih investitorjev (26 odstotkov). Med neposrednimi obrambnimi ukrepi lahko najdemo določbe v statutu podjetja, ki omejujejo posameznega delničarja v uveljavljanju glasovalnih pravic, ne glede na število delnic v njegovi lasti, ter omejitve v imenovanju in razreševanju članov nadzornega sveta. Prav tako smo v omenjeni analizi ugotovili, da so notranji lastniki (menedžment, zaposleni) v kar 25 odstotkih primerov ustanovili družbo pooblaščenko, na katero so prenesli svoje delnice ter v zameno prejeli delnice pooblaščenke, ki niso prosto prenosljive in jih ni mogoče prosto prodati potencialnim prevzemnikom. S tem je onemogočen prevzem tega lastniškega deleža notranjih lastnikov brez soglasja uprave podjetja.