za druge transfere gospodinjstvom). Poleg tega se je rast števila zaposlenih v sektorju država povečala za 1,4 %, in sicer zaradi povečanih potreb predvsem v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja. Rast vmesne porabe države je bila nizka. Na podlagi gibanj v prvi polovici leta in državnega proračuna za leto 2009 po rebalansu pričakujemo, da bo rast državne potrošnje v letu 2009 3,2-odstotna, kar je enako kot spomladi. Ob počasnem okrevanju v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije in šibkih impulzih pri domačem povpraševanju bo gospodarska rast v letu 2010 skromna. BDP naj bi se povečal za 0,9 %, kar bo pod močnim vplivom predpostavljenega skromnega okrevanja v mednarodnem okolju. Poslabšane razmere na trgu dela bodo še naprej negativno vplivale na potrošnjo gospodinjstev, ki zato prihodnje leto še ne bo naraščala, z omejitvami pri trošenju pa se glede na nizke prilive prihodkov sooča tudi država. Zaradi pričakovanega padca investicij v gradbeništvu se bodo tudi prihodnje leto znižale investicije v osnovna sredstva, vendar pa bo ta padec znatno nižji kot v letu 2009. V letu 2010 napovedujemo 4,1-odstotno rast izvoza blaga in storitev. Ob predpostavkah počasnega okrevanja gospodarstev EU in ohranitve tržnih deležev v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah (gl. Predpostavke mednarodnega okolja) pričakujemo, da bo izvoz blaga realno višji za 3,6 %, pri tem pa hitrejše okrevanje predvidevamo v drugi polovici leta. Pričakujemo, da bo izvoz v države članice EU hitrejši kot v nečlanice in da bo k rasti blagovnega izvoza prispeval več kot polovico. Izvoz storitev bo realno višji za 6,1 %, predvsem zaradi ponovnega povečanja izvoza transporta, potovanj in ostalih poslovnih storitev, ki so povezane s krepitvijo gospodarskih aktivnosti. Znižanje investicij v osnovna sredstva bo po pričakovanjih 2,0-odstotno. Tudi v prihodnjem letu se bodo znižale investicije v zgradbe in objekte, zaloge investitorjev ob še vedno relativni nizki količini z gradbenimi dovoljenji predvidenih novih stanovanj, pa bodo neugodno vplivale ne stanovanjske investicije. Podobno na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj ocenjujemo tudi za nestanovanjske stavbe. Po drugi strani naj bi se po močnem znižanju v letu 2009 naslednje leto ob postopnem dvigu izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti povečale investicije v opremo in stroje. Pozitivno bodo na investicije v tem letu vplivali tudi javnofinančni investicijski izdatki, še posebej investicijski transferi, ki naj bi bili višji za 29,8 %. Napoved potrošnje gospodinjstev za leto 2010 predvideva njeno ohranjanje na realni ravni iz leta 2009. Ob napovedanem skoraj enoodstotnem padcu razpoložljivega dohodka, na kar bo vplival zlasti padec mase plač (-1,4 %), ter predpostavljena stagnacija socialnih transferov in podjetniškega dohodka naj bi gospodinjstva sredstva za svojo potrošnjo črpala tudi iz akumuliranih prihrankov v predhodnem obdobju.