Portorož - »V Sloveniji financiramo gospodarsko infrastrukturo izključno na tradicionalne načine: iz proračuna in z zadolževanjem. Smer naraščanja zadolženosti pa kaže, da tako ne bo šlo več in bomo morali za infrastrukturo pritegniti tudi druge, netradicionalne vire,« je v enem od uvodnih predavanj 33. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, ki se je začel včeraj v kongresnem centru Bernardin, povedal dr. Mojmir Mrak z ekonomske fakultete ljubljanske univerze. Mrak se je vprašal, kakšno stopnjo obremenjenosti države predstavlja 6 milijard dolarjev dolga Slovenije. Naša država je doslej sodila med države z relativno nizko stopnjo zadolženosti v tujini. Vendar temelji ta ocena na metodologiji Svetovne banke, ki je po Mrakovem prepričanju preveč »širokogrudna«, saj ne razlikuje med velikimi in majhnimi državami. Številka se zdi ugodna, če nanjo gledamo statično, če pa upoštevamo dinamiko naraščanja, je podoba precej drugačna. Primerjava zunanjega dolga s slovenskim BDP kaže, da se je zadolženost države skozi to prizmo praktično podvojila. V desetih letih je Slovenija povečala zadolženost z 1,8 milijarde na vsaj šest milijard, torej je skupno vsoto dolgov več kot potrojila. Pri tem je treba poudariti, da je dodatne zadolženosti na podlagi sukcesije le 700 milijonov tolarjev, kar 3,1 milijarde dolarjev pa je novih, dodatnih dolgov. Večji del k tej zadolženosti prispevajo dolgovi zasebnih podjetij brez državnih jamstev. Podjetja so se zadolževala na tujem, ker je bil denar tam cenejši (predvsem v letih 1996 in 1997). A tudi lani je bilo od vseh slovenskih posojil več kot 40 odstotkov najetih v tujini. Zunanji dolg države od leta 1997 hitro narašča. Krivca sta predvsem dva: proračun, v katerem pokrivajo primanjkljaj s financiranjem iz tujine, in zadolževanje javnega sektorja v tujini. Delež naložb v BDP je znašal lani 27 odstotkov, kar je skoraj toliko kot v najhitreje razvijajočih azijskih državah, že v ZDA je skoraj za polovico manjši. Če slovenska država ne bo sama poskrbela za brzdanje zunanjega dolga, bo prej ali slej opozorjena od mednarodnih finančnih ustanov in tistih, ki bdijo nad pripravljenostjo Slovenije za vstop v EU, je sklenil dr. Mojmir Mrak. B. Š.