Kaj se je zgodilo z volilno kampanjo? Uvodni del je bil relativno miren. Stranke so se po dolgih letih tokrat znašle pred večjim intelektualnim izzivom. V zadnjem desetletju je namreč zadostovalo, da so stranke bolj ali manj prepričljivo govorile, da so za vstop v EU in Nato. Vse, kar je bilo več, je prinašalo presežek glasov. Vstop v EU in Nato letos ne moreta biti točki volilnega programa. Zato so bile stranke soočene s problemom, ko so morale pripraviti odgovore na množico nespektakulatnih vprašanj. Nič turboatraktivnega ni bilo v letošnji volilni kampanji. Hudič se je skrival v podrobnostih. Zdelo se je, da gre za prvo volilno kampanjo, v kateri ne bo nobene velike zgodbe. Zgolj detajli. Dozdevalo se je, da bo volilno telo odločalo o tem, katera ponujena birokratska procedura se jim zdi manj grozna. Zdelo se je, da bodo programi prvič temeljili na ekonometričnih projekcijah. Tako se je Janša (bolj ali manj iskreno) skliceval na študije ekonomista dr. Mića Mrkaića, dr. Bajuk se je zanašal na lastno ekonomsko znanje, LDS je v bitko poslala mladega dr. Lahovnika, Združena lista je na kandidatno listo postavila dr. Francija Križanica, direktorja Ekonomskega inštituta pravne fakultete d.o.o. Strokovni svet SDS je napisal 124 strani obsegajoč program, LDS je ob kampanji predstavila sto strani obsegajoče besedilo »Skupaj spreminjamo Slovenijo«. Letošnja kampanja je od strank torej zahtevala večjo količino ekspertnih znanj.