Tožeča stranka tožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je v zvezi z vizualno primerjavo urad mnenja, da naj bi si bili primerjani besedi vizualno zelo podobni, zaradi enakega števila črk, od katerih so skupne kar štiri, od tega zadnje tri na istih mestih. Oba znaka si delita črke „A“, „G“, „U“, „S“, vendar je začetek obeh besed povsem različen, „AR/TA“. In ravno to prispeva k vizualnem razlikovanju obeh znakov. Ravno v primeru relativno krajših besednih znakov, kot sta primerjana znaka, lahko majhne razlike močno vplivajo na percepcijo povprečnega potrošnika in jih bo le-ta zato hitreje opazil ter si jih zapomnil. V predmetnem primeru jasna razlika na začetku znakov igra odločilno vlogo, saj bo le-ta privabila bistveno pozornost povprečnega potrošnika, ki bere od leve proti desni. To je potrjeno tudi z odločbo Urada za harmonizacijo notranjega trga (OHIM), št. ... z dne 30. 5. 2003. V predmetnem postopku je OHIM primerjal podobnost med znakoma JOBIS in ORBIS ter ugotovil, da si znamki ravno zaradi dejstva, da gre za kratki besedi, ki se razlikujeta v njunem začetnem delu „JO/OR“, nista podobni, zaradi česar je zavrnil ugovor. Pomembno je tudi, da znamki med drugim pokrivata pivo. Za ljubitelje piva pa je značilno, da se zvesti potrošniki svoje znamke držijo leta in celo desetletja. Zato bo že najmanjša razlika, precej manjša, kot je med prijavljeno in prehodno znamko, dovolj, da bo preprečila morebitno zmedo, da bi potrošnik po pomoti kupil pivo druge znamke. Glede fonetične primerjave tožeča stranka poudarja, da se prva zloga obeh znamk izgovorita različno, prav tako prijavljena znamka vsebuje črko „R“, ki se izgovori trše kot črki „T“ in „A“ pri predhodni znamki, kar jo še bolj razlikuje od predhodne znamke. Fonetični poudarek pri obeh besedah je na prvem zlogu, ki se razlikujeta, torej v nasprotju z napačno ugotovitvijo urada, da naj bi bil poudarek na drugem zlogu GUS. V tem delu se tožeča stranka ponovno sklicuje na že zgoraj omenjeno odločbo OHIM, s katero je odločil, da jo pri fonetičnem zaznavanju začetni del besede tisti, ki je bistvenega pomena. Če se torej primerjana znaka v njunem začetnem delu razlikujeta, se besedi oziroma znaka fonetično razlikujeta kot celota. Iz zgoraj navedenega torej sledi, da je začetek izgovorjenih znamk popolnoma različen in je jasno, da sta si znamki dovolj različni tudi po izgovorjavi. Nenazadnje pa se znamki med seboj razlikujeta tudi glede njunega pomena. Napačne so navedbe v izpodbijani odločbi, da je malo verjetno, da bo potrošnik prepoznal pomen besede „ARGUS“ v smislu mitološke živali, saj da v šolskih programih ni posebnega poudarka na grški mitologiji in poznavanje ne spada k povprečni razgledanosti. Beseda „ARGUS“ namreč pomeni znano grško mitološko bitje oziroma pošast s 1000 očmi. Poleg tega pošast „ARGUS“ nastopa v svetovno znanih literarnih ter filmskih uspešnicah „Harry Potter“, ki so poznane tako mladim in malo mlajšim generacijam kot tudi starejšim generacijam po celi Sloveniji. Nadalje urad tudi v zvezi z besedo „TAGUS“ napačno navaja, da je le-ta fantazijska beseda, saj označuje reko na Portugalskem, kar je znano tudi povprečnemu potrošniku, saj je zemljepis obvezni učni predmet tako v osnovni šoli, kot tudi geografija v nadaljnjem srednjem šolanju. Torej je razvidno, da imata obe besedi točno določen pomen in zatorej nista fantazijskega značaja. Glede na vse navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in registrira znamko „ARGUS“ v besedi, št. Z-... na območju Republike Slovenije, oziroma podrejeno, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne uradu v ponovni postopek.