Še ko je zima, se ponekod sonči kak zapoznel regratov cvet, marjetice pa sploh cvetijo celo leto. Kaj šele spomladi, ko so travniki zaradi neštetih cvetočih regratov nadvse živo rumeni, na drugih pa sijejo drobna belo obrobljena sončeca marjetic! To sta eni redkih rastlin, ki nam lepšata leto in dan. Razen tega sta tudi okusni.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Še še členek
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
sonči sončiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
kak kak vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
zapoznel zapozneti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
regratov regratov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
cvet cvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
marjetice marjetica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
sploh sploh členek
cvetijo cveteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
celo celo členek
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
travniki travnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
neštetih neštet splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
cvetočih cvetoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
regratov regratov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nadvse nadvse splošni prislov; nedoločena stopnja
živo živo splošni prislov; nedoločena stopnja
rumeni rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
sijejo sijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
drobna droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
belo belo splošni prislov; nedoločena stopnja
obrobljena obrobljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
sončeca sončece samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
marjetic marjetica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, dajalnik
redkih redek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
rastlin rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lepšata lepšati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Razen razen predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
tudi tudi členek
okusni okusen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, dvojina, imenovalnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Rože & vrt
avtor: neznani novinar