K Loverčiču sta nas zvabili tako žeja kot lakota, predvsem pa priporočilo gospoda Kristančiča (Movia), ki nas je celo popoldne pretirano razvajal s svojimi vini. Alora. Starejši Loverčič je dobrovoljen, s kilami prejšnjega, mesarskega poklica lepo zaokroženi možak, rojen v znamenju strelca, ki svojim astrološkim sopotnikom, prijateljem in firbčnejšim gostom, enkrat letno posveti verjetno kar eksplozivno, z lastnim kabarejskim nastopom oplemeniteno Streljado. Sicer pa, vkup s sinom z natakarskim metuljčkom in ženo s kuhalnico, streže gostom z za tako mlado oštarijo neverjetnim sporedom jedi. Denimo, v teh krajih domujočo salamo in zašinkom s hrenom, carpacciom na jabolkih ali, presenečenjem, tenko narezano svinjsko ribico na motovilcu, poleg katere nam je Loverčič, jr. priporočil kapljo olivnega olja in balzamičnega kisa. Ne morete si misliti, v kako olajšanje je, če naletiš na priporočil zmožno, z jedmi nadrobno spoznano osebje, tudi če je jezik zaradi gori omenjene vinske ekskurzije preobčutljiv za Mužičev trpki merlot. Ali, če naletiš na z okoliškim brinjem ali bršljanom domišljeno okrašene, kadar so prazni, pa vroče krožnike, kremno špargljevo juho, ki s svojimi sestavinami jamči za svoje dobro ime, kremno gobovo, kjer so šampinjoni res le za okras prevladujočemu okusu po jurčkih, ali pomladansko mineštro, ki bi jo prav lahko skuhala stara mama. eja se je izkazala tudi z nežnima rižotama, ki ju je le rahlo obarval teran s koščki pršuta ali navdahnile rezine radicchia travigiana, s pršutom in sirom obloženim sladkim janežem, rezanci z jurčki in viharnim okusom popečene salame v kisu z belorumeno polento, tako da smo čakali le glavno jed, da se domačim zahvalimo za nepozaben večer. Pa ni šlo. Kljub slinam, ki jih je cedila naša vegetarijanka čez svoj raznovrstni krožnik. Kljub regratu z jajcem in panceto. Kljub vrsti, s špinačo, paradižnikom ter brokolijem in korenjem nadevanih štrukljev, ki so skupaj s praženim in pečenim krompirjem delali špalir prekrasni telečji roladi, iz katere notranjosti je kukalo korenje, dišala panceta in žugal peteršilj. Hja, eja nas je užalostila z vse preveč presušeno telečjo in jagnječjo pečenko. Vendar pa je kiksu, zaradi katerega bi vsak zavedni Kranjec v hipu poprijel za pipec in zarjul "Aufbiks!", in kateremu se zasigurno izognete, če pridete k eji na kosilo, v prepričljivo protiutež pestri, s krajevnimi posebnostmi in s sezonsko, zmrzovalniku tujo ponudbo, prešpikani jedilnik. Tudi če se ne spuščamo v pesnjenje o okroglinah jagod v teranu ali o poltenem pogledu borovničevega zavitka. Tile Primorci so od hudiča.