Spomladi je v gozdu vse drugače. Takrat celo regrat raste v njem. Ne kakršen koli, ampak gozdni, seveda. »Holcarski«, bi mu lahko rekli in tako mu ponekod tudi pravijo. Sicer pa marsikdo ne ve, da je tudi ta regrat užiten in da razen tega sploh regrat ni. Je pa njegov najbližji sorodnik, ki ima v primerjavi z regratom nekaj uporabnih drugačnosti. Podoben mu je po tem, da je med prvimi pomladnimi rastlinami, ki pokukajo iz (gozdnih) tal in da ima podobno obliko listov, le bolj nazobčani so. Prav tako ima en sam cvet, natančneje socvetje, ki ga nosi tanko stebelce. Razlika je pa v tem, da listi nikoli ne postanejo tako grenki kot regratovi in da jih lahko nabiramo ter jemo kasneje v sezoni, ko so regratovi listi že pretrdi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
gozdu gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
celo celo členek
regrat regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
njem on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik
Ne ne členek
kakršen kakršen oziralni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
koli koli členek
ampak ampak priredni veznik
gozdni gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
seveda seveda členek
Holcarski holcarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rekli reči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
marsikdo marsikdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
regrat regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
užiten užiten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
da da podredni veznik
razen razen predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
sploh sploh členek
regrat regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
najbližji blizek splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
sorodnik sorodnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
primerjavi primerjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
regratom regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabnih uporaben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
drugačnosti drugačnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Podoben podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
med med predlog; orodnik
prvimi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
pomladnimi pomladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
rastlinami rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
pokukajo pokukati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
gozdnih gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
tal tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
obliko oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
listov list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
le le členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
nazobčani nazobčan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
cvet cvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
natančneje natančno splošni prislov; primernik
socvetje socvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tanko tanko splošni prislov; nedoločena stopnja
stebelce stebelce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Razlika razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
grenki grenek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
regratovi regratov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nabiramo nabirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ter ter priredni veznik
jemo jesti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kasneje kasno splošni prislov; primernik
v v predlog; mestnik
sezoni sezona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
regratovi regratov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
že že členek
pretrdi pretrd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Rože & vrt
avtor: neznani novinar