odstraniti. Merilo relativistične invariantnosti, na primer, zaide v težave, brž ko odkrijemo, da ima teorija relativnosti osnovne težave in da morda obstajajo absolutni referenčni sistemi. Včasih takšne težave odkrijemo z neposredno raziskavo teorije, denimo z raziskavo njene matematične strukture ali njenih napovedi. Boljši instrument kritike je razvoj alternativ (prim. AM, 3. poglavje), tj. raziskovalnih postopkov, ki kršijo raziskovano merilo. Ideja, da je narava neskončno bogata tako kvalitativno kot tudi kvantitativno, privede do želje, da bi se na novo odkrivalo, in s tem do principa povečanja vsebine. Zdaj imamo dodatno merilo za ocenjevanje teorij: teorije s presežkom vsebine v primerjavi z znanimi teorijami so boljše od teorij brez takšnega presežka vsebine. Merilo spet ni nedotakljivo. Zaide v težave, kakor hitro postane končnost sveta sprejemljiva domneva. Takšno odkritje se pripravi s pomočjo »aristotelskih« teorij, ki privzamejo določeno skupino kvalitet in področja teh kvalitet nikoli ne opustijo. Spet se pripravi kritika raziskovalnih postopkov, ki merilo kršijo. Ravnokar razložen postopek vsebuje vrsto elementov in ga je zato mogoče opisati na različne načine. En element, in po mojem mnenju najpomembnejši, je kozmološki. Merila, ki jih uporabljamo, in pravila, ki jih priporočamo, so smiselna samo tedaj, ko ima svet določeno strukturo. Na področjih z drugačno strukturo postanejo neaplikabilna ali tečejo v prazno. Ko so se razširila poročila o odkritjih Kolumba, Magellana, Diaza, ko se je videlo, da obstajajo kontinenti, klimatske cone, človeške rase, o katerih stari niso imeli pojma, tedaj se je začelo domnevati, da morajo obstajati tudi novi kontinenti spoznanja, da mora obstajati »Amerika spoznanja«, enako kot obstaja novi zemljepisni kontinent, imenovan »Amerika«; te kontinente so poskušali odkriti s preseganjem meja tradicionalnih idej in meril. Tako se je postavljala tudi zahteva po povečevanju vsebine: nastala je iz želje osvojiti čim več narave, ki je bila videti tako kvalitativno kot tudi kvantitativno neskončno bogata. Zahteva je nesmiselna v nekem končnem svetu s končnim številom osnovnih kvalitet, ki ga naseljujejo ljudje z ozko omejenimi talenti. Kako najdemo kozmologijo, ki naša merila podpira ali razveljavlja? Odgovor prinaša drugi element, ki je pomemben pri reviziji meril, in