Nemci, ki so se v dendrokronologijo zagrizli že po koncu druge svetovne vojne, imajo zdaj na razpolago za hrast (ta botanična vrsta pomeni 70 % najdenih fosilnih vzorcev) več kot 9000 let dolgo nepretrgano kronologijo. V Franciji ta znanstvena veja, ki so jo tam zares vpeljali šele leta 1981, za zdaj premore -- še vedno govorimo o hrastu -- le štiri sklope referenčnih primerkov, ki pokrivajo samo severno polovico dežele. Idealno bi bilo vse državno ozemlje razdeliti na kvadrate in si hkrati zagotoviti referenčni sistem za vsako veliko območje. S tega stališča naj bi številni fosilni vzorci lesa, ki so jih našli pri izkopavanju na trgu Julesa Verna v Marseillu, omogočili potegniti dendronološko krivuljo za zahodno Sredozemlje, ki bi segala v 4. stol. pr. n. š. Žal to prostorsko nepovezanost trgajo tudi časovni presledki. Iz doslej še neznanih razlogov sta npr. železna doba in merovinško obdobje slabo zastopani s fosilnimi vzorci lesa in zanju v Franciji za zdaj ni nobenih referenčnih primerkov.