Če bi bil prosilcu omogočen vpogled v celoto zbranih zneskov, bi tako lahko že s preprostim seštetjem vrednosti posameznih referenčnih poslov prišel do podatka o celotni vrednosti poslov drugega ponudnika iz istega tržnega segmenta (dobava soli), v katerem prosilcu ponudnik predstavlja neposredno tržno konkurenco. Še več, prosilec bi se tako lahko iz podatkov podučil o vrednosti poslov konkurenčnega ponudnika za več let, prav tako pa bi mu bili razkriti podatki o izteku pogodb in s tem izteku poslov konkurenčnega ponudnika. Tudi podatek o časovnem obdobju sklenitve posla ponudnika z naročnikom zavezancem po ZJN-1 je sicer javen. Vendar pa v zbirni in pregledni obliki, v kakršni so navedeni podatki zbrani na obrazcu "Referenčna lista", ti podatki predstavljajo jasen, celosten in pregleden smerokaz poslovnih dejavnosti konkurenčnega ponudnika za obdobje nekaj let ter kot takšni pomenijo izrazito konkurenčno prednost. Zatrditi je mogoče tudi, da ta del referenc na konkretno javno naročilo nima vpliva, prav tako pa za opredelitev podatkov kot poslovno skrivnost izpolnjuje potrebne škodne kriterije. V tem delu torej navedeni podatki predstavljajo poslovno skrivnost in jih je v skladu s 7. členom ZDIJZ iz dokumentov potrebno izločiti. Na tem mestu velja ponovno poudariti, da podatki referenc v tistem delu, ki kaže na izpolnjevanje samih pogojev in meril, zagotovo morajo biti javni. Po argumentaciji a contrario pa je mogoče ugotoviti, da dodatni, s strani naročnika zahtevani referenčni podatki o vrednostih in času trajanja poslov niso predstavljali meril ali pogojev za oddajo predmetnega javnega naročila, saj je bil pogoj le obstoj referenc, ni pa bilo na primer določeno, da mora imeti ponudnik neko določeno število poslovnih partnerjev.